Tem je že včeraj pogojno soglasje odobrila vlada. Na predlog ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača je namreč sprejela sklep, v katerem je "ugotovila, da so v TEŠ sledili (njenim, op. p.) sklepom in opravili številne aktivnosti v smislu optimiziranja sredstev projekta". Iz sporočila za javnost je razbrati, da vlada zakon o poroštvih po novem podpira, a le če mu bodo poslanci dodali amandma. Ta bo vladi omogočal, da poroštvene pogodbe z Evropsko investicijsko banko (EIB) ne podpiše, če bo vrednost projekta do takrat presegla 1,3 milijarde evrov. Tudi zato gre pričakovati, da bo to eden od sklepov, o katerih bo že danes odločal državnozborski odbor, ki ga vodi Andrej Šircelj (SDS).
Vlada našla srednjo pot
Vse bolj je torej jasno, da so v vladi na čelu s SDS, kjer so gradnjo TEŠ 6 podpirali več kot pet let, letos spomladi pa so jo - uradno zaradi nejasnosti, ki pa so bile znane že več let - za nekaj tednov dali "na hladno", našli "srednjo pot". Ta bo vladi omogočala, da v prihodnjih tednih dokončno prevzame nadzor nad največjo energetsko naložbo v zgodovini samostojne Slovenije. Obenem jo je rešila pred nevarnostjo ustavitve projekta, ki bi lahko kapitalsko ogrozila slovensko energetiko. Na voljo pa ji bo dala - kar je morda dolgoročno najpomembneje - dovolj manevrskega prostora za prelaganje odgovornosti za morebitne napake pri projektu na dosedanje vodilne v TEŠ in Holdingu slovenske elektrarne (HSE) ter tudi poslance. Sporočilo, ki ga je včeraj objavila vlada, je namreč mogoče razumeti tudi kot "umivanje rok". Poleg tega, da je vlada v njem eksplicitno "izpostavila odgovornost vseh dosedanjih uprav za negospodarno vodenje projekta", s čimer je sama sebi ponudila argumente za zamenjave v TEŠ in HSE, je posebej poudarila, da "ostaja odprto vprašanje dolgoročne rentabilnosti projekta".
Zakaj tega vprašanja ni razčistila sama, ni znano, je pa s tem žogico ponovno vrnila v državni zbor, ki bo imel - kot zatrjuje Černač - "zadnjo besedo pri odločanju". Šircelj včeraj na naša vprašanja o glasovanju na današnji seji ni odgovoril, v SLS pa so potrdili, da bodo vladne sklepe podprli. Do samega projekta so še vedno zadržani v NSi, kjer jih skrbi trdnost cene premoga. Si pa lahko predlog zakona, ki ga je vložil Srečko Meh (SD), ob novih okoliščinah - odločitev vlade, ki jim omogoča kazanje s prstom nanjo - vsaj nekaj glasov na odboru obeta tudi od poslancev Pozitivne Slovenije in SD.
Konec poroštvenega "pokra"
A že bežen pogled na argumente, s katerimi je vlada včeraj pohvalila "aktivnosti" TEŠ in HSE, pokaže, da so se v vladajoči koaliciji odločili končati poroštveni "poker", še preden bi lahko ostali brez vseh kart. Od prvega in ključnega pogoja, to je, da se mora vrednost projekta čim bolj približati ceni iz tretjega investicijskega programa (1,2 milijarde evrov), namreč ni ostalo skorajda nič. Ravno nasprotno, cena projekta tudi po dveh mesecih zahtev namreč ostaja 1,3 milijarde evrov, pri čemer se je vlada zadovoljila le z zagotovilom TEŠ, da končna cena ne bo še višja.
Tudi pri pogoju o ceni premoga je vlada precej popustila. Četudi je od TEŠ in Premogovnika Velenje zahtevala, da mora ta znašati 2,25 evra na gigajoul, so jo v TEŠ očitno prepričali z argumentom, da se bo cena premoga "določala v skladu z zadnjim investicijskim načrtom". Pri tem pa velja opozoriti, da ta - vsaj v javno dostopni različici - predvideva vsakoletno manjšo rast te cene, ki bo do leta 2025 dosegla 2,35 evra. Tako je očitno vlado v merjenju moči s HSE in TEŠ prepričala trditev, da bi padec poroštev projekt podražil za približno 75 milijonov evrov in holding prisilil v nova pogajanja z bankami.
