Zaradi prevelikega optimizma finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da bo možno dogovor o vstopu novih lastnikov v NLB rešiti že v zgodnjih spomladanskih mesecih, in zaradi podcenjevanja zaostrenih razmer na kapitalskih trgih, je zdaj vlada v položaju, da mora na vrat na nos reševati kapitalsko ustreznost dveh največjih državnih bank s hibridnimi instrumenti. Vlada je včeraj tako že sprejela novelo zakona o bančništvu, ki bankam omogoča dokapitalizacijo z izdajo tako imenovanih Co Co obveznic (Contingent Convertible Bond), ki se pogojno lahko spremenijo v lastniški kapital. Poročali smo že, da tovrstna dokapitalizacija v strokovnih krogih vzbuja precej dvomov, poleg tega pa lahko po scenariju, ki je doslej razkrit, privede do razvrednotenja državnega premoženja. Spomnimo, da je za skupščino NLB predlagan sklep, po katerem bi banka dokapitalizacijo izvedla v dveh korakih, levji delež s 380 milijonov evrov vredno izdajo hibridnih finančnih instrumentov. Šušteršič je včeraj potrdil, da bo država obveznice kupila, o sodelovanju pri nakupu pa se pogovarja tudi z drugo največjo lastnico NLB, belgijsko KBC.
Do konverzije lahko pride kmalu
Pogoj za pretvorbo obveznic v navadne delnice je, da količnik temeljnega kapitala Core Tier 1 (brez upoštevanja hibridnih instrumentov) pade pod sedem odstotkov. Konec minulega leta je Core Tier 1 v NLB znašal 6,3 odstotka, koliko bo znašal pred izdajo Co Co obveznic, ni znano, je pa dejstvo, da je zaradi nepredvidenih bodočih razmer na trgu in zaostrovanja razmer v slovenskem gospodarstvu težko napovedati, kako se bo v prihodnje gibala kapitalska ustreznost banke. Tudi napovedi banke o poslovanju so se zadnja leta vselej izkazale za napačne, saj je banka namesto napovedanega minimalnega dobička ustvarjala astronomsko izgubo. Zelo hitro se torej lahko zgodi, da kljub zahtevam evropskega bančnega regulatorja EBA in slovenskega regulatorja bančnega trga Banke Slovenije količnik temeljnega kapitala zaniha navzdol.
Vsebina dogovora med finančnim ministrstvom in KBC glede razmerja pri vplačilih Co Co obveznic bo zato zelo pomembna zaradi možnega vpliva na lastniška razmerja. Na ministrstvu za finance so nam pred kratkim potrdili, da februarja sprejete sektorske politike finančnega sektorja, to je, da država v ključnih družbah, tudi NLB, ohrani vsaj 25-odstotni delež in eno delnico, "omogočajo lažjo izvedbo dokapitalizacije".
Cena Co Co obveznice bo glede na predlog sklepa o dokapitalizaciji vezana na ceno delnice NLB, ki so jo ovrednotili na 68,7 evra, medtem ko poznavalci razmer ocenjujejo, da je njena trenutna vrednost le okoli tretjine tega zneska. Ceno je več kot trikrat višje postavilo ministrstvo za finance, pa čeprav bo država sama sodelovala pri nakupu obveznic in bi ji zato moralo biti v interesu - če bi z davkoplačevalskim denarjem ravnala kot dober gospodar - da je cena, na katero bo vezana Co Co obveznica, postavljena čim nižje. V primeru, da država kupi obveznice, vezane na ceno delnice po 68,7 evra, bo namreč morala kar nekaj časa čakati, da bo njena naložba dejansko dosegla vrednost, ki jo je vplačala.
Lahko država nenadzorovano izgubi večinski delež v NLB?
Poleg cene delnice, na katero bo vezna Co Co obveznica, bo ključen tudi podatek o zahtevani donosnosti omenjenih obveznic. Ta se v primeru izdaje Co Co obveznic evropskih bank giba okoli deset odstotkov, medtem ko bi bila po mnenju poznavalcev realna kuponska donosnost NLB od deset do 15 odstotkov. Drugo vprašanje je, ali bo NLB omenjeno donosnost sposobna plačevati oziroma ali jo bo zaradi poslovanja z izgubo sploh izplačevala. Čeprav lastnikom Co Co obveznic načeloma nikoli ni v interesu, da obveznice konvertirajo v delnice banke, saj se to zgodi v trenutku, ko se kapital banke zniža in se naložba razvrednoti, pa bi lahko država na tak način in v primeru, da bi KBC vplačila večino izdanih obveznic, izgubila večinski delež v NLB. KBC sicer zaradi evropskih pravil za banke, ki so bile deležne državne pomoči, ni dovoljeno povečevati deleža v NLB, medtem ko v primeru konverzije obveznic v delnice na povečanje svojega deleža ne bi imela vpliva.
Ključna pri omenjenem poslu bo tudi bianco menica državnega zbora vladi, da na skupščini NLB sama zastopa državo in ne Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki se je doslej otepala prodaje večinskega deleža v NLB. Spomnimo, to možnost si je vlada zagotovila s spremembami zakona o upravljanju kapitalskih naložb, po katerem lahko gre po pooblastilo parlamenta, "če je to nujno za zagotavljanje gospodarske, finančne ali fiskalne stabilnosti" države. Po Šušteršičevih besedah se želi vlada na tak način ogniti izkušnjam preteklega mandata, ko sta vlada in AUKN delovali neusklajeno. Državni zbor medtem ne bo seznanjen s tem, kakšen dogovor je vlada dosegla s KBC, niti kakšen delež bo država obdržala v NLB v primeru, da pride do pretvorbe obveznic v delnice. Vlada želi tudi pooblastilo za razpolaganje z deležem v NKBM, a na današnji skupščini banke bo državo še zastopala AUKN. Šušteršič je pojasnil, da je vlada soglašala, da skupščina upravi banke podeli mandat za vpis dodatnega kapitala - podrobnosti niso jasne - ter odprodajo nestrateških naložb.
vesna.vukovic@dnevnik.si
katja.svensek@dnevnik.si
