Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Božo Jašovič je nepreklicni odstop s položaja podal konec lanskega leta, potem ko nadzorni svet največje slovenske banke ni podprl prodaje delnic Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Jašovič je takrat pojasnil, da brez podpore največjega lastnika - države - ne želi voditi banke.

Jašovič, ki banko vodi do imenovanja novega predsednika uprave, je krmilo NLB prevzel 1. oktobra 2009. Pod njegovim vodstvom se je uprava na zaostrene razmere zaradi finančne krize odzvala s prenovo strategije skupine NLB, ki je med drugim predvidevala umik z nestrateških trgov in dejavnosti, dezinvestiranje in zniževanje stroškov.

Kaj je NLB pahnilo v izgube

Zaradi starih grehov banke iz obdobja visoke gospodarske rasti in kreditne ekspanzije ter posledičnega kopičenja slabih posojil je morala NLB v zadnjih dveh letih oblikovati zelo visoke rezervacije in oslabitve, kar je največjo državno banko pahnilo v globoke izgube.

Tudi zaradi tega in pa v luči strožjih regulatornih zahtev o kapitalski ustreznosti banka potrebuje vsaj 400 milijonov evrov svežega kapitala.

Vlada o NLB

Nova vlada je takoj po prevzemu poslov sklenila, da nove dokapitalizacije, že druge v dobrem letu dni, tokrat ne bo izpeljala s proračunskimi sredstvi. V lanski 250-milijonski dokapitalizaciji je večino novih delnic vplačala država in tako okrepila svoj lastniški delež v banki.

Vlada je oblikovala posebno pogajalsko skupino, ki se s potencialnimi strateškimi partnerji pogaja o vstopu v lastništvo banke, pri čemer naj bi država zadržala nadzorni delež 25 odstotkov plus eno delnico. Informacij glede pogajanja je malo, saj jih na finančnem ministrstvu do njihovega zaključka ne želijo komentirati.

Strateški partnerji?

Najpogosteje se med strateškimi partnerji omenjajo Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke in pa belgijska KBC, trenutno druga največja lastnica NLB. Po informacijah, ki jih navaja časnik Finance, naj bi 150 milijonov evrov prispevala tudi Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod).

Del pogovorov s potencialnimi strateškimi partnerji naj bi bila tudi nov delničarski sporazum ter prihodnje upravljanje banke vključno s sestavo nadzornega sveta in uprave. Pogajanja naj bi se sicer zaključila do 20. aprila, skrajni rok za dokapitalizacijo NLB v okviru usklajene evropske operacije za kapitalsko krepitev bank pa je 30. junij.