Začuda revizija ni zaznala, da bi bil Telekom oškodovan pri 200 milijonov evrov težkem prevzemu makedonskega Cosmofona (danes One), ki je trenutno vreden le desetino omenjenega zneska. Pri prevzemu je sicer podjetje Vafer Ivice Kranjčevića, zdajšnjega predsednika uprave Telekoma, opravilo tehnični pregled in poiskalo sinergije. Pa tudi pri večmilijonskih poslih, ki so bili izpeljani pod novo upravo in v katerih so bile ugotovljene identične nepravilnosti (na primer izplačilo Predraga Čemerikića iz družbe On.net), revizor ni zaznal nikakršne škode.
Uresničila so se tudi Dremljeva opozorila, da je Telekom revizijo dobil že konec novembra, vendar je nadzorni svet pod vodstvom Tomaža Berginca naročil revizorjem, naj poročilo dopolnijo z izračunom »hipotetične škode«, ki je sprva v poročilu sploh ni bilo. Dremelj je znova zanikal vse očitke o oškodovanju družbe.
Vendarle so revizorji ugotovili, da so bili prevzemi, za katere je Telekom zapravil več kot pol milijarde evrov, vodeni netransparentno, nadzorni svet pa v veliko primerih ni bil pravočasno seznanjen z dogajanjem in je pogodbe moral podpisati, saj bi družbo drugače doleteli penali. Potrdili so, da so bile cenitve družb, ki jih je Telekom kupoval, zastavljene preveč optimistično, kljub temu pa so zanje odšteli zneske blizu zgornje meje ocenjene vrednosti. Obenem se je Telekom do manjšinskih lastnikov hčera po Balkanu obnašal zelo darežljivo, predvsem pri njihovem izstopu iz družb, in jim prepuščal prevelik vpliv.
Da je bivša uprava Telekoma, ki sta jo vodila Dremelj in Mitič, svojim partnerjem v Ipku tik pred svojim odhodom decembra 2009 omogočila visok dodaten zaslužek, smo v Dnevniku razkrili v začetku minulega leta. Največji »zaslužkar« pri naložbi na Kosovu je bila Factor Banka, ki je z Ipkom v dobrih dveh letih zaslužila skoraj 30 milijonov evrov. Kot je ugotovil revizor, je Telekom sklenil posel, po katerem si je Factor Banka zagotovila netvegan donos v višini vsaj 262 odstotkov, ki ni bil odvisen od dejanskega poslovanja oziroma vrednosti podjetja. Banka niti ni financirala projekta, ampak si je pri Telekomu celo izposojala sredstva za dokapitalizacije, uradno pa je služila kot »pomemben vzvod«. V tej naložbi so bajno zaslužili tudi preostali solastniki, na primer nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in Dino Asanaj, tedanji vodja kosovske agencije za privatizacijo (KPA).
Če je bila v primeru Ipka ugotovljena škoda v višini 12 milijonov evrov, pa je revizor pri makedonskem On.netu našel za dobrih sedem milijonov evrov škode. Do nje je prišlo zaradi vnaprejšnjega nakupa kar 200.000 komunikatorjev, za katere je družba z denarjem Telekoma odštela kar 12,4 milijona evrov, pri čemer se je kasneje izkazalo, da je bil projekt zastavljen preveč optimistično, uporabnikov pa je bilo nekajkrat manj, kot so načrtovali. Do škode je prišlo tudi pri nakupu albanske družbe AOL (najmanj 1,65 milijona evrov), pri nakupu slovenske družbe Najdi.si pa 470.000 evrov. Skupščina, na kateri se bodo z izsledki posebne revizije seznanili tudi delničarji Telekoma, bo predvidoma 7. marca.
tomaz.modic@dnevnik.si
