Njihova pozornost bo tako zelo verjetno usmerjena tudi v vilo v Rožni dolini, ki jo je Danilo Slivnik, stric Alenke Karner, leta 2006 za neznano ceno prodal družini Karner. Na parceli s 316 kvadratnimi metri veliko hišo je neznana oseba septembra 2010 vpisala pet milijonov evrov zemljiškega dolga. Kdo je skrivnostni posojilodajalec, ki je uradni lastnici hiše Cirili Karner, materi Mihaela Karnerja, posodil to vsoto, iz javno dostopnih podatkov ni mogoče izvedeti. Terjatev do Karnerjeve je namreč vzpostavil prek zemljiškoknjižnega pisma, ki ga lahko kadar koli prenese na drugo osebo. Na njegovi podlagi je sodišče v korist neznane osebe nekaj dni zatem na nepremičnino vpisalo še zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ki se izteče čez teden dni.

Neznanec Karnerjevi materi posodil pet milijonov evrov

Da bi lahko šlo pri omenjenem posojilu morda tudi za brisanje sledi za denarjem, ki sta ga Karnerjeva zaslužila z domnevno nezakonitimi posli, nakazuje več podrobnosti. Neznani posojilodajalec je 57-letni Karnerjevi očitno močno zaupal. Pet milijonov evrov ji je tako po neznani obrestni meri posodil do leta 2035, pri čemer je v zavarovanje vzel nepremičnino, ki je vsaj po podatkih Gursa vredna nekajkrat manj od višine posojila (768.645 evrov).

Na visoko stopnjo zaupanja med vpletenimi kaže tudi podatek, da posojilodajalec na nepremičnino ni vpisal hipoteke, ampak zemljiški dolg. Poleg tega, da vpis slednjega v zemljiško knjigo običajno traja dlje od hipoteke, je v nasprotju z njo zemljiški dolg tudi prosto prenosljiv, kar lahko v nekaterih primerih oteži položaj dolžnika. Prav tako ni najbolj jasno, zakaj je Karnerjeva, ki je bila do leta 2006 solastnica manjšega podjetja za svetovanje o računalniških programih, sploh potrebovala tolikšno posojilo. Zagotovo ne za nakup hiše. Njena lastnica je namreč postala aprila 2009, in to z darilno pogodbo, ki jo je sklenila z Magdo Rotar, babico Danila Slivnika.

Brisanje sledi za denarjem ali obrambni manever?

Ali je torej pet milijonov evrov Cirili Karner posodil Mihael Karner, s katerim se je Slivnik že leta 2006 dogovoril o prodaji hiše? Je Karner denar posodil le uradno, ker je vedel, da ga ne bo dobil nazaj, in ga je na tak način zgolj legalno prenesel v Slovenijo? Čeprav tega včeraj uradno ni bilo mogoče preveriti, velja opozoriti na čas vknjižbe zemljiškega dolga (druga polovica leta 2010), ki - naključno ali ne - sovpada z dvema dogodkoma. Najprej z zaključno fazo preiskave ameriškega oddelka za boj proti drogam (DEA). Obenem je nekaj mesecev prej Karnerjevima slovenskima podjetjema Velinvestment in Nipl zapadlo za 3,5 milijona evrov posojil, ki sta jih leta 2008 najela pri Hypo Alpe Adria Bank za nakup zemljišč na Viču in jih še do danes nista poplačala.

Poznavalec zemljiškega prava, ki je želel ostati neimenovan, nas je včeraj opozoril tudi na možnost, da gre pri omenjenem zemljiškem dolgu za obrambni manever. "Gre za instrument, ki je učinkovit v boju proti izvršbam upnikov. Ti se morajo po vpisu zemljiškega dolga, ki je lahko tudi fiktivne narave, s svojimi terjatvami postaviti v vrsto, pri čemer se utegne zgoditi, da zaradi višine dolga in dolžine trajanja nikoli ne pridejo na vrsto za poplačilo," nam je dejal. Včeraj nam ni uspelo priklicati ne Rolanda Grilca, odvetnika zakoncev Karner, ne Danila Slivnika. Ta je že v sredo zatrdil, da "se nikoli ni poglabljal v to, iz katerih poslov je dobil kupnino za hišo v Rožni dolini". Policija pa "na vprašanja o konkretnih fizičnih osebah ne odgovarja".

primoz.cirman@dnevnik.si