Posojilna pogodba iz decembra lani nakazuje, da se je NLB v času, ko je odobrila zadnje posojilo, že zavedala, da GPG drvi v insolvenčne postopke. Glede na stroge pogoje odobravanja posojil in presojanja kreditnih tveganj, ki jih v večini ostalih primerov uporablja NLB v času sedanje uprave z Božom Jašovičem na čelu, se tako zastavlja vprašanje, kako so lahko v naši največji banki odobrili tako tvegano posojilo. Ključno vprašanje je, zakaj v NLB niso določili namena porabe kreditnih sredstev, saj bi s tem preprečili še zadnje izčrpavanje GPG pred stečajem. Večina posojila (zavarovano je bilo z odstopom terjatev do družbe Deos) je bila namreč nakazana podjetjem, ki so tako ali drugače povezana z Dolamičem. Za poravnavanje obveznosti do dobaviteljev GPG je šel le manjši del posojila, levji delež pa je bil prenakazan podjetju Via media. Njen lastnik je Robert Držan, ki je z Dolamičem sklepal tudi druge kupčije, med drugim je v dveh tednih konec leta 2009 njegovo podjetje Verdin iztržilo 4,5 milijona evrov s prodajo projekta Oltra GPG. Pravna zastopnica Vie medie je Darja Erceg, Dolamičeva življenjska sopotnica in nekdanja predsednica nadzornega sveta GPG.
Via Media je namreč po tistem, ko je NLB odobrila posojilo GPG, dobila dobrih 820.000 evrov. Toda za zdaj v GPG še niso našli dokumenta, ki bi dokazoval, da je bilo nakazilo upravičeno. Poleg tega je Via media dobila še 40.000 evrov. Z njo je GPG začel poslovati februarja lani, in sicer je začela odkupovati terjatve GPG do poslovnih partnerjev. Od aprila lani je tako Via media izstavljala mesečne račune v višini 20.000 evrov, na podlagi katerih je zaračunavala nadomestila zaradi "nezmožnosti opravljanja dejavnosti". Če dolžniki terjatev niso plačali v dogovorjenem roku, je namreč zaračunavala zamudne obresti v višini 0,7 odstotka na dan, kar znese okoli 255 odstotkov na leto. Brez dvoma gre za oderuške obresti. Od marca do novembra lani je tako GPG nakazal Vii medii skupno 146.000 evrov, letos pa tudi že omenjenih 820.000 evrov. Medtem ko so obveznosti GPG do preostalih upnikov naraščale, je bila Via media v letu pred stečajem v celoti poplačana.
Dolamičevo podjetje GPG Inženiring (danes v stečaju) je dobilo skupno 400.000 evrov, 150.000 evrov posojila pa so porabili za financiranje GPG Kipkopa (prav tako v stečaju), ki naj bi s temi sredstvi poplačal obveznosti do Fitine. Kot smo razkrili pred časom, je od leta 2008 prek Fitine (danes v stečaju) potekalo izčrpavanje GPG Kipkopa, in sicer prek dobave cementa in preostalih materialov, tik pred stečajem pa je GPG Kipkop Fitini pod knjigovodsko vrednostjo prodal tudi strojno mehanizacijo in druge premičnine.
Sporna je tudi poraba posojila, ki ga je NLB Dolamiču odobrila junija lani in ki je bilo zavarovano s terjatvami do republiškega stanovanjskega sklada. Tudi iz tega posojila sta se med drugim poplačevala Via media (20.000) in GPG Kipkop (200.000 evrov), del sredstev pa je šel kot posojilo GPG Inženiringu (252.000 evrov). Še več, denar si je nakazal tudi neposredno Boris Dolamič, saj je GPG njegovemu podjetju Arduus, katerega prokuristka je Darja Erceg, nakazal 100.000 evrov. GPG je namreč od Arduusa odkupil posojila do podjetja Neimar. Tudi Neimar zastopa Boris Dolamič, poleg dveh fizičnih oseb pa je GPG Holding v stečaju njegov tretjinski lastnik. Vprašanje je, ali bo GPG uspelo izterjati vračilo posojila od Neimarja, saj nima dovolj premoženja. Upniki celo sumijo, da ima Neimar ponarejeno bilanco, saj po objavljenih podatkih na Ajpesu nima izkazanih obveznosti do posojilodajalca. Po oceni članov upniškega odbora bi lahko šlo pri tem za oškodovanje GPG, hkrati pa ravnanja Dolamiča po njihovem mnenju nakazujejo, da je že junija lani vedel za možnost skorajšnjega stečaja GPG. Upniški odbor GPG zaradi vsega skupaj predlaga stečajni upraviteljici Meliti Butari, naj preveri možnost vložitve odškodninskih tožb zoper udeležene osebe pri tem posojilnem poslu in celo možnost vložitve kazenskih ovadb proti njim.
vesna.vukovic@dnevnik.si
suzana.rankov@dnevnik.si
