Poslanska "nagrada" kriznim menedžerjem: desetletni izgon iz slovenskega gospodarstva

Številnim slovenskim menedžerjem, nadzornikom, družbenikom in ustanoviteljem družb, ki so končale v stečaju, grozi najmanj desetletni izgon iz slovenskega gospodarstva. Ne zato, ker bi jih sodišče obsodilo zaradi gospodarskega kriminala ali ker bi zavestno spravili podjetja v stečaj, temveč zgolj zato, ker so bili člani uprave ali nadzornega sveta oziroma družbeniki ali ustanovitelji družbe, ki je končala v insolvenčnih postopkih. Prepoved bi veljala za vse, ki so družbo zapustili manj kot dve leti pred začetkom insolvenčnih postopkov, in bi trajala še deset let po koncu tega postopka. Sodišče bi jih namreč avtomatično razrešilo iz njihovih funkcij, šele nato pa bi morali sami dokazovati, da niso krivi za propad družbe. Da so ravnali kot vesten in pošten gospodarstvenik, bi morali sodišču dokazati tudi v primeru, če bi se želeli ponovno podati v podjetniške vode in (so)ustanoviti novo podjetje.

Takšno spremembo zakona o gospodarskih družbah (ZGD) namreč zdaj predlaga SLS pod vodstvom Radovana Žerjava, ki je podoben predlog skozi vladno proceduro poskušala spraviti že maja letos. Potem ko so bili deležni številnih kritik, so v SLS svoj predlog sicer nekoliko dopolnili in iz njega izvzeli mala podjetja in delničarje, ki so imeli v lasti več kot 25-odstotni delež in ki bi morali sodišču prav tako dokazovati, da niso odgovorni za insolvenčne postopke (med drugim tudi država). Kljub ostrim kritikam pa v SLS vztrajajo, da bi morala sodišča z mesta članov uprave ali nadzornega sveta srednje ali velike slovenske družbe avtomatično razrešiti vse posameznike, ki so manj kot dve leti pred začetkom stečaja katere od slovenskih družb sedeli v njeni upravi ali nadzornem svetu oziroma so bili njeni solastniki ali ustanovitelji.

Državni zbor bo predlog sprememb zakona o gospodarskih družbah predvidoma obravnaval na redni seji sredi prihodnjega meseca oziroma celo prej, če bodo to zahtevali poslanci SLS. V primeru, da bi bila sprememba zakona sprejeta, pa bi posledice brez dvoma čutil velik del slovenskega gospodarstva. Poleg Bineta Kordeža, Hilde Tovšak, Igorja Bavčarja, Ivana Zidarja in številnih drugih, ki so družbe spravili v insolvenčne postopke, bi sankcije namreč doletele tudi številne krizne menedžerje, ki so poskušali podjetja rešiti. Čeprav je Merkur v finančne težave spravila uprava pod vodstvom Bineta Kordeža, bi moralo sodišče po morebitnem sprejemu dopolnitve zakona o gospodarskih družbah avtomatično razrešiti vso sedanjo upravo Merkurja, ki je družbo rešila pred stečajem. Mesto glavnega izvršnega direktorja Adrie Airways bi moral zapustiti tudi Klemen Boštjančič, ki je bil kot član nadzornega sveta zaslužen za razčiščevanje nepravilnosti v Vegradu, z mesta direktorja PDP bi bil razrešen Matej Golob Matzele (nekdanji izvršni direktor Poteze Naložb), sanator Mure Bojan Starman bi moral zapustiti nadzorni svet Palome, najmanj desetletna prepoved opravljanja funkcije člana uprave ali nadzornega sveta katere od velikih ali srednje velikih slovenskih podjetij pa bi doletela tudi Sergeja Murglja, sanatorja Novolesa.

V primeru, da bi bil zakon sprejet, se tako zastavlja vprašanje, ali bi bil kdo sploh še pripravljen prevzeti sanacijo katere od slovenskih družb, saj bi v primeru neuspešnega reševanja sodišču moral dokazati, da za propad družbe ni odgovoren. V primeru, da mu tega ne bi uspelo dokazati, bi lahko namreč svojo karierno pot nadaljeval zgolj še v kateri od malih družb, ki pa bi jo moral prav tako zapustiti, če bi ta zaradi uspešnega vodenja prehitro prerasla v srednje veliko podjetje. Prepoved bi se namreč umaknila šele deset let po končanem insolvenčnem postopku, kar v praksi pomeni, da bi prepoved utegnila trajati tudi več kot dve desetletji.

matjaz.polanic@dnevnik.si