Del obveznosti, ki jih Elan dolguje omenjenima bankama, izvira iz začetka devetdesetih, velik delež obveznosti pa je bil zaprt konec leta 2009, ko je Elan s KIH banko in Gorenjsko banko sklenil poravnavo. KIH banka in Gorenjska banka sta namreč s hipotekarno tožbo poskušali od Elana iztožiti 55 milijonov evrov, po sklenjeni poravnavi pa sta prejeli dobrih sedem milijonov evrov. S poravnavo je Elan dosegel, da so se na vseh nepremičninah Elana v Begunjah sprostile hipoteke. Na vili na Gruberjevem nabrežju pa so hipoteke ostale vknjižene, in sicer do višine okoli milijona evrov. Na tolikšen znesek je namreč ocenjena vrednost nepremičnine.
Maja letos je stečajni upravitelj KIH banke Boris Slapnik prodal terjatev do Elana za 450.000 evrov podjetju MA-Invest. Iz bilance stanja MA-Invest za leto 2010 je razvidno, da je imelo podjetje konec lanskega leta za 385.000 evrov premoženja in skoraj toliko obveznosti. Zato se zastavlja vprašanje, na kakšen način je Kahne financiral nakup terjatve in kdo dejansko stoji za njim. "Terjatev sem kupil zase. V času nakupa je imel MA-Invest zadosti razpoložljivih sredstev," zatrjuje Kahne in dodaja, da z delnicami trguje že skoraj desetletje.
Potem ko je Kahne odkupil terjatev KIH banke do Elana, je pridobil tudi zastavno pravico na Elanovi vili, na kateri je izvršilni postopek pred časom sicer sprožila že KIH banka. "Ker ima na nepremičnini kot druga v vrsti hipoteko vpisano tudi Gorenjska banka, sem predlagal, da se med Elanom, Gorenjsko banko in MA-Invest sklene sporazum," je pojasnil Kahne. Po sporazumu bi Gorenjska banka od Kahneta prejela 90.000 evrov, kar predstavlja 20-odstotni znesek, ki ga je Kahne odštel KIH banki za odkup njene terjatve. "Če bo Elan pristopil k sporazumu, zanj ne bi nastali nikakršni stroški, jaz pa bi postal lastnik vse nepremičnine brez nepotrebnih zapletov," je povedal Kahne. Ob tem je izpostavil, da bi v nasprotnem primeru postal lastnik nepremičnine po zaključenem izvršilnem postopku: "V tem primeru pa bi za Elan nastali precejšnji dodatni stroški."
V Elanu se strinjajo, da bi podpisali sporazum, saj so še vedno pravno-formalni lastnik vile, in bi na tak način omogočili prepis lastništva mimo izvršilnega postopka. "Za sodelovanje v postopku smo se odločili tudi, ker Elan ne bo nosil nobenega tveganja in stroškov," dodajajo. Toda pri sklenitvi sporazuma bi se lahko zapletlo. Na zadnji seji Elanovega nadzornega sveta so namreč nadzorniki predsedniku uprave Robertu Ferku omejili pooblastila le na sklepanje tekočih poslov. V Elanu pojasnjujejo, da nadzorniki o zaključku poravnave mimo izvršilnega postopka niso odločali, saj ima uprava ustrezno pooblastilo nadzornega sveta iz leta 2009. "Po mnenju Elanovega odvetnika Mirana Kosa za dokončanje poravnave ne potrebujemo pooblastila," so prepričani v Elanu. Ob tem poudarjajo, da je ravno ta poravnava leta 2009 rešila Elan, katerega preživetje je bilo takrat ogroženo.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
