Ta se običajno manifestira kot pripisovanje direktorjevih osebnostnih lastnosti v javnosti neposredno s širjenjem govoric ali s komuniciranjem v množičnih medijih. Karizmatični voditelj se v času krize pogosto pojavi kot grešni kozel za vse preštevilne napake. Ob tem se skoraj vedno pojavlja tudi problem tovrstnih atributov tako v negativni kot v pozitivni smeri. Takšno stanje otežuje interpretacijo rezultatov in zato je še toliko bolj pomemben pravilen pristop k raziskovanju ugleda direktorjev. Praviloma zmage pripisujejo osebi, za poraze pa krivijo situacijo.

Slovenija, njen razvoj in njena podjetja so prišli do točke, ko je treba začeti na nov način izrabljati priložnosti na tujem, v iskanju izhoda iz krize leži na prehodu iz lokalne vasi v globalno. V takšni situaciji je nujno potrebno graditi zaupanje med potencialnimi partnerji. To je prva naloga voditeljev, zato so soočeni z jasno zahtevo po razvoju osebne znamke. Pri tem se morajo zavedati, da so že sedaj oznamčeni ne glede na to, ali se tega zavedajo ali ne. Vsak element, ki ga uporabljajo, jih že označuje. Ura na roki, obleka na letalu, mobilni telefon, besede in nastopi imajo svojo podobo v očeh opazovalca, ki kot delčki kompleksnega mozaika nato tvorijo njegovo celotno podobo.

Najboljši so nedvoumno najuglednejši

Med prvo deseterico se vrsto let na lestvici navidezno vrtijo ista imena. Spremembe so minimalne, velika presenečenja so zares redka. Letos je na prvem mestu znova Jože Colarič, ki ima tokrat tudi veliko višjo oceno kot njegov zasledovalec Janez Škrabec. Tatjani Fink na tretjem mestu se je na desetem mestu pridružila še ena ženska, Cvetka Selšek, kar je nedvomno dober znak za razvoj slovenskega menedžmenta. Nižje so se uvrstili Mirko Tuš, Franjo Bobinac in nekateri drugi, vendar so razlike med njimi minimalne. Tukaj je še Jože Mermal, ki je najresnejši kandidat za naslednji vstop v skupino najuglednejših.

Lestvica najuglednejših podjetij v Sloveniji: Kriza je močno spremenila lestvico

Razvrstitve v drugi deseterici so bistveno bolj dinamične. Tudi tokrat je prišlo do velikih premikov. Stojan Petrič, Uroš Slavinec, Edvard Svetlik, Igor Mervič, Matjaž Kovačič in Cvetana Rijavec so izboljšali svoj položaj za deset mest in več. S tem nedvomno dokazujejo, da je tudi v krizi možno graditi osebni ugled. Pri tem nikakor ni nujno, da poslovanje podjetja že kaže očiten napredek. Lahko celo stagnira, kajti dovolj so ustvarjeno pričakovanje, jasni signali, namigi na prihajajoč obrat v pozitivno smer. Njihova skupna značilnost je, da delujejo nekoliko odmaknjeno, tiho, brez pretirane in zato pogosto moteče prisotnosti medijev.

Vzponi in padci ugleda ter vzroki zanje

V povsem drugačnem, bistveno bolj turbulentnem okolju delujejo številni drugi menedžerji. Posledice so očitne in škodijo tako podjetju kot predsedniku uprave, ki ga vodi. Najbolj očiten letošnji primer je Božo Jašovič in dogajanje okoli NLB. Banka in njeno vodstvo sta pod pritiski z vseh strani in prisoten je občutek, da banko dejansko vodijo interesne skupine prek medijev, in ne Jašovič s svojo ekipo. Posledično je njegov ugled na lestvici strmo padel, z 19. na 45. mesto. To je nedvomno v veliki meri povezano tudi s hitrim izgubljanjem ugleda NLB kot prve banke v Sloveniji. Podobno se je zgodilo Alešu Haucu, predsedniku uprave Pošte Slovenije, toda njegov ugled je navkljub izrazitemu političnemu in medijskemu pritisku ter očitanim napakam letos v poslovni javnosti ocenjen za skoraj deset mest višje. Podobno je Dušan Črnigoj navkljub padcu ugleda podjetja Primorje in pojavljanju v istih zgodbah kot Ivan Zidar izboljšal osebni ugled, z lanskega 32. na 25. mesto.

Dvojni direktorji in prelivanje ugleda

Povezanost ali točneje prelivanje podob in s tem tudi ugleda z ene entitete na drugo, s podjetja na direktorja in obrnjeno, se najbolje pokaže v primeru podvojenih funkcij. Med petdesetimi najuglednejšimi tokrat najdemo dva takšna primera. Obema se je v zadnjem letu osebni ugled povečal, čeprav pri ugledu podjetij, ki jih vodita, ni prišlo do večjih sprememb.

Dušan Zorko se je na lestvico uvrstil kot prvi mož Pivovarne Laško in Pivovarne Union. Zaradi vpletenosti v reševanje Pivovarne Laško je kot predsednik uprave laškega podjetja poznan bolj kot predsednik uprave Pivovarne Union. Pričakovanja o ugodnem razpletu v procesu prodajanja nakopičenih in izčrpanih, a nekoč močnih blagovnih znamk in podjetij, kot so Radenska, Mercator, Fructal, Delo in Večer, večajo njegov ugled. Ta se je v zadnje letu zvišal s 35. na 21. mesto. Je v središču dogajanja, v procesu reševanja podjetja, ki ga poslovna javnost doživlja kot zavoženo, z oceno, ki je le še bleda senca nekdanjega ugleda (74. mesto), vendar še rešljivo. Kot vodja Pivovarne Union ima precej nižji ugled, čeprav je ta izgubila veliko manjši del ugleda podjetja kot Pivovarna Laško (s 37. na 29. mesto). O njej se bistveno manj govori in piše, saj je povsem v senci svojega manj uglednega lastnika, ki je nenehno v središču pozornosti.

Podobno prelivanje je vidno tudi v primeru Bojana Petana, sočasnega direktorja izrazito uglednih Term Čatež in DZS, ki je na začetku druge polovice (58. mesto) uglednih podjetij v Sloveniji. Njegov osebni ugled se je v zadnjem letu bistveno povečal, saj se je ustavil na koncu prve tretjine uglednih direktorjev. Nedvomno mu koristi vse bolj tesno povezovanje z izrazito uglednimi Termami Čatež, ostaja pa odprto, kako bo tak rezultat vplival tudi na začetek večanja relativno nizkega ugleda podjetja DZS.

Mrtvi ali živi in zmožni vrnitve?

Ivan Zidar je še lani ohranjal položaj med najuglednejšimi direktorji, čeprav je bilo njegovo podjetje SCT že povsem brez ugleda. Letos je padel tudi on in pristal na repu lestvice, tako kot se je lani to zgodilo Bošku Šrotu. Spremembe na lestvici ugleda direktorjev so zgolj navidezno relativno majhne. Vse prehitro namreč pozabimo na tiste, ki jih danes ni več na lestvicah najuglednejših direktorjev, kot so Igor Bavčar, Boško Šrot, Bine Kordež, Hilda Tovšak in Zdenko Pavček, če naštejemo zgolj nekaj najbolj slavnih imen. Če upoštevamo dejstvo, da so znamke večne, so možnosti za njihov povratek majhne, a vendar zagotovo žive. Ob morebitnem reaktiviranju katerega izmed njih bo zanimivo videti, koliko ugleda jim je ostalo in koliko časa bodo potrebovali, da si povrnejo nekdanjo slavo.

Lestvica najuglednješih direktorjev:

1. Jože Colarič, Krka 3,76 >

2. Janez Škrabec, Riko 3,57 >

3. Tatjana Fink, Trimo 3,35 =

4. Mirko Tuš, Engrotuš 3,35 <

5. France Arhar, Unicredit 3,30 <

6. Žiga Debeljak, Mercator 3,25 >

7. Herman Rigelnik, ACH 3,18 >

8. Franjo Bobinac, Gorenje 3,10 <

9. Matjaž Gantar, KD Group 2,86 =

10. Cvetka Selšek, SKB 2,77 >

11. Jože Mermal, BTC 2,72 >

12. Stojan Petrič, Kolektor 2,54 >

13. Romana Pajenk, Probanka 2,54 >

14. Uroš Slavinec, Helios 2,52 >

15. Cvetana Rijavec, Lj. mlekarne 2,46 >

16. Roman Glaser, Perutnina Ptuj 2,41 <

17. Edvard Svetlik, Hidria 2,34 >

18. Zorko Golob, Eta Cerkno 2,34 >

19. Igor Mervič, Spar 2,33 >

20. Matjaž Kovačič, NKBM 2,32 >

21. Dušan Zorko, Pivovarna Laško 2,30 > *

22. Bernarda Hlebič, Pom. mlekarne 2,29 >

23. Mateja Duhovnik, Dars 2,28 >

24. Boris Pesjak, Factor banka 2,22 >

25. Dušan Črnigoj, Primorje 2,21 >

26. Boštjan Gorjup, BSH Hišni aparati 2,21 <

27. Tomaž Benčina, Cinkarna Celje 2,20 <

28. Sonja Gole, Adria Mobil 2,20 <

29. Aleš Hauc, Pošta Slovenije 2,19 >

30. Zdravko Počivalšek, Terme Olimia 2,18 <

31. Branko Pavlin, Dnevnik 2,16 >

32. Bojan Petan, Terme Čatež 2,16 >**

33. Biljana Weber, Microsoft 2,13 <

34. Uroš Skuhala, Večer 2,13 >

35. Marjan Jakob, Mlekarna Celeia 2,10 >

36. Dejan Turk, Simobil 2,08 <

37. Egon Bandelj, Splošna plovba 2,07 <

38. Franc Krašovec, Cimos 2,07 <

39. Davorin Poherc, Kemofarmacija 2,07 >

40. Zvonko Murgelj, Radenska 2,06 >

41. Marko Bokal, Sanolabor 2,06 >

42. Andrej Klasinc, Terme Ptuj 2,05 >

43. Božo Jašovič, NLB 2,05 <

44. Gvido Omladič, Era 2,04 >

45. Gorazd Šošter, Šmarješke toplice 2,03 <

46. Edvin Sever, Iskra Avtoelektrika 2,03 <

47. Jordan Kocjančič, Avtotehna 2,03 <

48. Edvard Fonda, Kras 2,03 >

49. Klemen Boštjančič, Adria Airways 2,03

50. Andrej Polenec, Iskratel 2,02 <

* Dušan Zorko se je kot predsednik uprave Pivovarne Laško uvrstil na 21. mesto, kot predsednik uprave Pivovarne Union pa na 43. mesto.

** Bojan Petan se je kot generalni direktor Term Čatež uvrstil na 32. mesto, kot predsednik uprave DZS pa na 33. mesto.