Tako je direktor TE Šoštanj Simon Tot v petek odgovoril na vprašanje Dnevnika, zakaj v TEŠ za 24 milijonov evrov gradbenih del pri projektu blok 6 niso oddali z javnim razpisom, ampak "le" prek poziva, objavljenega v uradnem listu EU. Spomnimo, že v začetku marca so ministrici za gospodarstvo Darji Radić pri Evropski komisiji potrdili, da so med zavezanci za javna naročila v vseh državah članicah tudi proizvajalci električne energije, ki so (ne)posredno v večinski državni lasti, torej tudi TEŠ.

Ta bi torej po tej interpretaciji morala v skladu z javnim naročanjem objavljati razpise že od januarja 2007, ko je začel veljati zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem in področju poštnih storitev (ZJNVETPS). Temu bi se lahko v Šoštanju izognili le, če bi država za TEŠ prek urada za varstvo konkurence zaprosila evropsko komisijo za status izjeme, a tega po dostopnih podatkih ni storila. "Zdaj je že toliko jasno, da je treba upoštevati zakon o javnih naročilih tudi pri razpisu za gradbena dela v TEŠ," je pred mesecem dni dejala Radićeva in za razlago naslednjih pravnih korakov zaprosila pravni fakulteti v Mariboru in Ljubljani.

To, da so v TEŠ mimo zakonodaje o javnem naročanju oddali nov večji posel, gre najverjetneje pripisati vsaj dvema vzrokoma. Prvi je povezan s hitrostjo gradnje bloka 6, ki naj bi po izračunih Holdinga slovenske elektrarne (HSE) stala že več kot 1,2 milijarde evrov. Če bi namreč TEŠ objavila klasično javno naročilo, bi morebitna pritožba neizbranega ponudnika začetek gradbenih del zamaknila za vsaj nekaj mesecev. To pa bi lahko načrtovalcem največje energetske naložbe v zgodovini samostojne Slovenije podrlo tudi argument, ki ga bodo zelo verjetno potegnili na plano v drugi polovici leta, ko naj bi ministrstvo za finance v državni zbor vložilo predlog za skoraj pol milijarde evrov državnih poroštev za blok 6. Namreč, da projekta, ki se že gradi, ne bi bilo pametno ustaviti.

Obenem iskanje izvajalcev prek objav v evropskem uradnem listu TEŠ omogoča večji manevrski prostor pri izbiri ali izločanju izvajalcev. Izbranemu ponudniku Primorju, ki je sicer oddal najcenejšo ponudbo, je tako šlo močno na roko, da mu k prijavi na razpis ni bilo treba predložiti izjave o poravnanih obveznosti do podizvajalcev. Prav tako mu gre v prid dejstvo, da morebitna pritožba katerega od neizbranih konkurentov, na primer SGP Pomgrada, ki so ga v TEŠ izločili, ker domnevno ni izpolnjeval pogoja o sodelovanju pri dveh projektih, vrednejših od 25 milijonov evrov, ne bo preložila začetka del.

Simon Tot je v petek poudaril, da bo pogodba s Primorjem podpisana v kratkem, še pred izborom pa so od ajdovskega gradbinca zahtevali nerevidirane izkaze in dodatna dokazila o solventnosti. "V pogodbi bomo zahtevali možnost neposrednega plačevanja obveznosti podizvajalcem," je še dejal Tot. Gradbena dela pri bloku 6 bodo že četrti večji posel, pri katerem bo v Šoštanju tako ali drugače sodelovalo Primorje. Poleg tega, da so mu v TEŠ zaupali rušenje blokov 1 in 2, družba, ki jo vodi Dušan Črnigoj, kot podizvajalec sodeluje tudi pri 23 milijonov evrov vredni gradnji hladilnega stolpa za blok 6. V TEŠ so omenjeni posel lani jeseni oddali konzorciju na čelu s trboveljskim Rudisem, ki je v lasti Primorja, čeprav so v SCT zatrjevali, da so na razpisu oddali cenejšo ponudbo.

Rudis nastopa še v konzorciju, ki bo za novi blok izdelal in vgradil napravo za razžvepljevanje dimnih plinov. V 76 milijonov evrov vrednem poslu skupaj z Rudisem sodelujeta še dve podjetji, tesno povezani s Šaleško dolino: velenjski Esotech in Engineering Doberšek, ki je bil do začetka leta četrtinski družbenik podjetja CEE, pripravljalca projektne, investicijske in razpisne dokumentacije za TEŠ6. Največji lastnik CEE je sicer Peter Kotar. Tudi pri gradbenih delih na bloku 6 bo Primorju kot podizvajalec pomagalo podjetje iz Šaleške doline, natančneje RGP, ki je v lasti Premogovnika Velenje.

primoz.cirman@dnevnik.si