Na organizirano navezo v največji slovenski banki so po poročanju Večera naleteli srbski kriminalisti, ki so v okviru obsežne preiskave že zaprli 20 posameznikov iz vodstva Agroživa, medtem ko se slovenski organi sploh še niso lotili preiskave te zgodbe. Do nje je prišlo v času, ko je bil na čelu NLB Marjan Kramar.

Kot piše mariborski dnevnik, je Agroživ, ki ga je v času teh spornih dogodkov vodil Miroslav Živanov, že pred leti zašel v hude finančne težave in bil zrel za stečaj, vendar pa so vodilni delavci začeli umetno napihovati bilance podjetja.

Od decembra 2004 do januarja 2008 so tako po pisanju časnika izvajali simulirane posle oziroma fiktivne pogodbe o prodajah in nakupih napihnjenih lastniških deležev družb znotraj koncerna. Z njimi so ustvarjali navidezen dobiček in podjetje prikazovali kot solventno. Bilance podjetja naj bi tako napihnili za 43 milijonov evrov in na ta način pri bankah upravičevali posojila.

Tej igri naj bi nasedla tudi NLB, vendar pa to po pisanju Večera ni bilo naključje, saj so bile po navedbah časnikovih virov odgovorne osebe znotraj NLB opozorjene na omenjene fiktivne posle in dejansko katastrofalno finančno stanje Agroživa, a jih to ni ustavilo pri nameri, da po različnih informacijah srbski skupini odobrijo 48 oziroma 64 milijonov evrov posojil.

Jamstva za ta posojila naj bi bila izjemno nesorazmerna s vsotami, ki jih je dobilo podjetje, saj naj bi šlo predvsem za precenjene vrednosti družb v skupini in prav tako napihnjene vrednosti Agroživovih nepremičnin. V poznejšem stečaju Agroživa se je namreč izkazalo, da je podjetje vredno le 11 milijonov evrov. V NLB so bili po trditvah Večera na to spet opozorjeni, a so se posojilni posli še naprej nadaljevali.

Najspornejši del tega kreditiranja se po pričevanju Večerovih virov nanaša na 30 milijonov evrov, izplačanih v letih 2007 in 2008, ki so domnevno večinoma poniknili na računih posameznikov v podjetju. Po navedbah srbskih organov je denar končal na računih Živanova in njegovih sina in žene, odprtih pri NLB ter frankfurtski oziroma züriški podružnici LHB Frankfurt in InterFinanz Zürich.

Do denarja naj bi Živanovovi prišli s pomočjo organizirane naveze oseb v NLB, odgovornih za balkanske trge, s katerimi so se v srbskem podjetju dogovorili tudi za delitev na ta način pridobljenega denarja. Posle naj bi odobraval tudi vrh banke na čelu s Kramarjem.

Medtem ko je bila v Srbiji afera Agroživ ena največjih v zadnjem času, končala pa se je s sodnim procesom in omenjenimi 20 zapornimi kaznimi za vodilne v Agroživu, pa se v Sloveniji doslej ni zgodilo še nič, policija pa primera še ne preiskuje.

NLB naj bi sicer po navedbah virov oblikovala za 30 milijonov evrov rezervacij za te posle, a tega v banki za časnik niso potrdili. Škoda zaradi naložbe v Agroživ pa naj bi bila zaradi izjemno majhne stečajne mase še precej večja, sklene Večer.