"Za zdaj se nam ni zdelo potrebno, da za pravno pomoč zaprosimo slovenske oblasti. Zaradi majhnih razdalj med državama ter sodelovanja osumljencev in prič so zaslišanja slovenskih državljanov opravili avstrijski organi," so poudarili na tožilstvu. Pri tem so potrdili, da preiskujejo tudi posle med družbami iz skupine Hypo Alpe Adria Bank in slovenskimi podjetji, v katerih so denarne transakcije izpeljali prek "off-shore" računov v Liechtensteinu in Panami. To posledično pomeni, da so pod drobnogledom avstrijskih oblasti tudi posli med Hypom in Vegradom, pri katerih je na bančnih računih "off-shore" po dostopnih podatkih končalo več deset milijonov evrov.
Dobro utečena naveza Hypo-Vegrad-Liechtenstein
Iz podatkov in dokumentacije, ki smo jih v minulih dneh pridobili v uredništvu Dnevnika, je mogoče razbrati, da so podjetja iz Liechtensteina sodelovala pri skoraj vseh večjih Vegradovih nepremičninskih projektih, v katerih je bila glavni financer Skupina Hypo. Ta je do Vegrada izpostavljena za okrog 300 milijonov evrov. Že v minulih dneh smo razkrili, da je panamsko podjetje z bančnim računom v Liechtensteinu s preprodajo podjetja Gina, ki ima v lasti zemljišča za študentski kampus ob Vojkovi cesti, med julijem in avgustom 2007 na račun Vegrada ustvarilo več kot 16 milijonov evrov dobička. Po domala enakem vzorcu je naveza med Hypom, Vegradom in Liechtensteinom delovala še pri dveh Vegradovih naložbah na območju Ljubljane: gradnji Celovških dvorov in projektu poslovne stavbe Rotonda.
V prvem koraku je tako ena od družb iz skupine Hypo, ali podjetje, povezano z vplivnimi posamezniki iz omenjene skupine ali blizu nje, ustanovila projektno podjetje, ki je s posojili Hypo Alpe Adria Bank kupovalo zemljišča, na katerih naj bi gradil Vegrad. V zgodbo se je nato vključilo podjetje iz Liechtensteina, od Hypa odkupilo delež v podjetju in ga nato čez mesec ali dva po višji ceni preprodalo ali Hypu ali neposredno Vegradu.
Celovški dvori: milijonski zaslužki v Vaduz
Omenjeno hipotezo potrjuje primer Celovških dvorov. Vegrad je tako svojo največjo naložbo gradil prek hčerinskega podjetja Vegrad AM. Devetdesetodstotni delež v njem je družba Hilde Tovšak kupila konec decembra 2006 in zanj podjetjema Hypo Alpe Adria Immobilen Beteiligungs in Hypo Alpe Adria Consultants skupaj plačala 15,3 milijona evrov. Le dobro leto dni prej je podjetje Hypo Alpe Adria Beteiligungs za 66-odstotni delež v Vegradu AM odštelo 10 milijonov evrov, pri čemer se obseg premoženja Vegrada AM med obema posloma ni spremenil. Že septembra 2005 je namreč imelo v lasti enako število parcel, torej skupaj 37.000 kvadratnih metrov zemljišč v Šiški.
Pri tem je ključen podatek, komu je podjetje Hypo Alpe Adria Immobilen Beteilugungs plačalo deset milijonov evrov za delež v podjetju pri projektu, ki ga je od samega začetka financirala skupina Hypo. Po dostopnih podatkih gre za neznano liechtensteinsko podjetje Inbau AG, ki se v Celovških dvorih prvič pojavi že julija 2003. Takrat je od celovške družbe Wolkensberg Privatstiftung (član njenega upravnega odbora je bil prvotni lastnik Rezidencije Skiper Miro Oblak) za slabih 5000 evrov odkupilo 49 odstotkov Vegrada AM. Leto dni kasneje je postal Inbau AG že večinski lastnik podjetja, prek katerega je Vegrad gradil Celovške dvore. Od Hypo Alpe Adria Consultants, ki ga je zastopal nekdanji direktor Andrej Oblak, je namreč odkupilo še 25 odstotkov Vegrada AM in za to plačalo 200.000 evrov. Povzeto: liechtensteinsko podjetje, ki ga je nakup večine Vegrada AM stal dobrih 200.000 evrov, je z njegovo kasnejšo prodajo skupini Hypo iztržilo 10 milijonov evrov.
Čeprav drži, da je Vegrad AM v vmesnem času kupoval zemljišča v Šiški, velja opozoriti, da je bila glavni financer teh poslov prav skupina Hypo. Zakaj so se njena podjetja z verižnimi posli očitno (ne)namerno odrekla dobičku pri kasnejši prodaji projektnega podjetja za Celovške dvore Vegradu, ni znano. Prav tako ne, kakšna je bila "dodana vrednost" sodelovanja Inbau AG pri projektu Celovški dvori. Tudi zato ni izključeno, da se v znesku, ki ga je Vegrad plačal za nakup Vegrada AM, morebiti skriva tudi delno pokritje izgube, ki so jo podjetja skupine Hypo ustvarila v dobro podjetja iz Liechtensteina.
Liechtensteinsko podjetje dva meseca tudi v Rotondi
Nekdanji Vegradov izvršni direktor za gradnje Matej Košič je sicer včeraj pojasnil, da je cena za nakup Vegrada AM vključevala tudi dokončanje prostorskega načrta za Celovške dvore. Kljub temu pa je domala enako klavzulo s pogojem, da se del kupnine izplača šele po spremembi namembnosti, vključevala tudi kupoprodajna pogodba med Inbau AG in Hypo Alpe Adria Immobilen Beteiligungs. To posledično pomeni, da sprejemanje prostorskih načrtov za Celovške dvore ni imelo vpliva na končno prodajno ceno Vegrada AM.
Zelo podoben primer je tudi gradnja poslovne stavbe Rotonda ob severni ljubljanski obvoznici. Projektno podjetje za njeno gradnjo je bilo do januarja 2006 v lasti Hypo Alpe Adria Consultants, takrat pa je 49-odstotni delež v njem za 4287 evrov odkupilo liechtensteinsko podjetje Sebua AG. Že dva meseca kasneje je isti delež to podjetje za dober milijon evrov prodalo Vegradu, ki je za 1,5 milijona evrov konec 2006 od Hypo Alpe Adria Consultants pridobilo še 51 odstotkov Rotonde. Pri tem je opaziti, da je Rotonda prav v obdobju dveh mesecev, ko je bilo liechtensteinsko podjetje njen solastnik, odkupila veliko večino zemljišč za gradnjo poslovne stavbe, pri čemer iz zemljiške knjige ni mogoče ugotoviti, ali ji je zemljišča prodala prav katera iz družb skupine Hypo.
primoz.cirman@dnevnik.si
sebastjan.morozov@dnevnik.si
