Raziskava CPI se osredotoča predvsem na korupcijo v javnem sektorju ter korupcijo, ki vključuje uradnike, javne uslužbence in politike. Zaznavanje korupcije, ki kaže na učinkovitost tožilstva, sodišč in medijev, je v treh četrtinah držav po svetu nezadovoljivo.
Med slednje ne sodi Slovenija, kar pa ne pomeni, da premik navzgor ni možen, če že ne nujno potreben. Kljub temu da se je ocena naše države nekoliko znižala, pa je bil letos narejen velik premik na področju preprečevanja korupcije. Sprejet je bil namreč nov zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, dobili smo nacionalni preiskovalni urad, ob tem se je izboljšalo tudi sodelovanje med preiskovalci in organi pregona.
Pošteno pa šepa pri opravljanju nalog tožilstva in sodišč, hkrati pa je skrb zbujajoča vse manjša svoboda slovenskih medijev. Po besedah predsednice društva Integriteta Simone Habič najbolj zaostajamo za vodilnimi na področju javnih naročil v medijih, zdravstvu in gradbeništvu, velik problem pri nas ostajata tudi nepotizem in klientelizem. "V Sloveniji je ključen problem pomanjkanje zavedanja, da so koruptna dejanja nesprejemljiva. Potreben je premik v glavi vseh, začenši z voditelji države, saj se integriteta posameznikov gradi od zgoraj navzdol," je dejala in k temu dodala, da dokler ne bomo začeli ljudje nositi odgovornosti za svoja dejanja, se najboljšim ne bomo približali.
Naš vzor so vsekakor lahko skandinavske države, saj so vse po vrsti v samem svetovnem vrhu zaznavanja korupcije, pri čemer sta Švedska in Finska z 9,2 točke tik pod vrhom, kjer kraljuje Danska (9,3 točke), Norveška zaključuje deseterico, Islandija pa je enajsta. Na repu lestvice se zadržujejo nekatere afriške in azijske države. Na samem dnu je z 1,1 indeksne točke Somalija, predzadnje mesto si delita Afganistan in Mjanmar, ki sta dosegla 1,4 indeksne točke.
jan.bratanic@dnevnik.si
