Čeprav Tovšakova predsedniku nadzornega sveta Vegrada Klemnu Boštjančiču do zaključka redakcije, kljub drugačnim zagotovilom, še ni posredovala poročila o finančnem stanju Vegrada, je po naših informacijah družba insolventna. V Vegradu tako že približno dva tedna v tajnosti pripravljajo načrt o finančni reorganizaciji, ki bo vključeval predloga za prisilno poravnavo družbe. V tem primeru se bodo morali navadni upniki Vegrada (tisti, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih) odpovedati precejšnjemu delu svojih terjatev. Da bi prisilna poravnava uspela, pa bi jo moralo podpreti okoli 60 odstotkov navadnih upnikov.
Izvedba današnje seje nadzornega sveta Vegrada, ki jo je v ponedeljek sklical Boštjančič, je še pod velikim vprašajem, saj sta dva od treh članov nadzornega sveta na dopustu. To sta Branka Gabrijel, ki je v Vegradu direktorica kadrovskega in splošnega sektorja (hkrati je tudi direktorica družbe pooblaščenke Vegrad Naložba, preko katere zdajšnji in nekdanji zaposleni obvladujejo približno 57 odstotkov delnic Vegrada), in predstavnik zaposlenih Samo Mastnak. Če se Gabrijelova in Mastnak ne bosta udeležila seje, nadzorni svet namreč ne bo sklepčen. Poznavalci razmer pravijo, da bi bila edina možnost, da se Gabrijelova in Mastnak danes pojavita na seji nadzornega sveta, če bo to njiju zahtevala Tovšakova, ki v Vegradu tako ali drugače obvladuje vse niti. Po nekaterih informacijah, ki jih ni bilo mogoče preveriti, pa ni izključeno, da seja nadzornega vendarle bo in da bo na njej Tovšakova nadzornike seznanila, da je Vegrad insolventen.
Sicer pa je Tovšakova pripravljena odstopiti kot predsednica uprave, če bi to omogočilo hitrejše reševanje Vegrada. Do tega bi lahko prišlo, potem ko bodo Celovški dvori pridobili uporabno dovoljenje. Po drugi strani pa so napovedi o odstopu lahko le trenutni navdih Tovšakove, ocenjuje dober poznavalec razmer. O svojem odstopu je Tovšakova razmišljala že konec aprila in kasneje v maju, vendar nadzorniki njenega odstopa niso sprejeli. Takrat je za svojega naslednika predlagala Košiča, ki je več let njena desna roka, vendar v članih nadzornega sveta ni imel zadostne podpore. Natančneje, v tistem času predstavniki zaposlenih niso imeli svojega zakonitega predstavnika v nadzornem svetu, tako da je od dveh članov odločal glas Boštjančiča kot predsednika nadzornega sveta. Boštjančič v nadzornem svetu zastopa interese državnega podjetja Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), ki je približno 30-odstotna lastnica Vegrada.
Na nedavnih volitvah v svet delavcev Vegrada je bilo od 14 kandidatov izvoljenih 13 zaposlenih, od katerih naj bi Mastnak, ki je bil sicer že član nadzornega sveta, prejel najmanj glasov. Ali to drži, predsednik sveta delavcev Vegrada Damjan Grudnik včeraj ni želel komentirati, češ da je v Vegradu pristojna za komentarje služba za odnose z javnostjo. Kakor koli že, kljub temu, da je Mastnak dobil najmanj glasov na volitvah v svet delavcev, ga je izvršni odbor sveta delavcev imenoval za predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu. Mastnak pravi, da ne ve, koliko glasov je prejel na volitvah v svet delavcev, da ga je za predstavnika zaposlenih v nadzorni svet imenoval izvršni odbor sveta delavcev, in dodaja: "Žal mi, je da sem sploh sprejel mesto člana nadzornega sveta."
sebastjan.morozov@dnevnik.si
