Kot so predstavniki sindikata SKEI povedali na današnji novinarski konferenci v okviru sejemskega četverčka Energetika, Terotech-vzdrževanje, varjenje in rezanje ter sejma ekologije in varovanja okolja Eko, je v zadnjih dveh letih na področju kovinarske in elektro industrije delo izgubilo okoli 25.000 ljudi.
"Ko rečem, da je stanje bistveno boljše, mislim na to, da podjetja niso več v fazi zapiranja, da niso na 36-urnem delovniku, vsaj 95 odstotkov tistih, ki so bila lani. Tudi niso več na subvencijah, naročila so v porastu. Gre predvsem za podjetja s področja kovinske industrije, kovinskih materialov in livarn, nekoliko bolj na trhlih nogah pa je še vedno elektro industrija, ki ima manj znakov izboljšanja," je pojasnila Jerkičeva.
V omenjenem sindikatu sicer trenutno nimajo napovedi o odpuščanju večjega števila delavcev, se pa t.i. "butični" odpusti 10 do 15 delavcev v zadnjih treh mesecih še vedno dogajajo. "V zadnjih dveh letih se je število zaposlenih s 96.000 znižalo na 82.000. To pomeni 14.000 delavcev, ki so bili zaposleni za določen ali nedoločen čas, k temu je treba prišteti vsaj še 10.000 agencijskih delavcev, ki niso bili uradno zabeleženi na tem področju. Tega bi bilo še bistveno več, če ne bi bilo subvencioniranih ukrepov delovnega časa in čakanja na delo," je še povedala predsednica sindikata SKEI.
Kljub vsemu se podjetja v tej panogi po njenem prilagajajo življenju iz dneva v dan, skoraj nobeno ne zna predvideti razmer za naslednje pol leta. Od 400 podjetij v panogi je samo 27 takih, ki postopoma uvajajo približevanje k minimalni plači, se pa zakon pozna pri številu delavcev, ki prejemajo minimalno plačo. "Če sta bila prej dva odstotka takih delavcev, jih je sedaj sedem odstotkov. V vseh teh podjetjih skušamo doseči čim hitrejši prehod, predvsem pa, da ne bi prihajalo do uravnilovk," je dejala Jerkičeva.
Sekretar celjske območne enote SKEI Mirko Hirci je povedal, da je tudi na njihovem območju zaznati umirjanje in da se kažejo prvi znaki izboljšanja. Celjska podjetja v tej panogi niso uveljavljala postopnega približevanja k minimalni plači. "V večini manjših podjetij pa je stanje stabilno, obseg dela se počasi povečuje, veliko jih je izplačalo letošnji regres, zato upamo, da se bo trend nadaljeval," je povedal Hirci.
Komentiral je še dogajanje v nekaterih podjetjih celjske regije. Tako v Štore Steel kot v Valji group naj bi bil po njegovih besedah obseg naročil zadovoljiv, zaposliti so morali celo nekaj novih delavcev. Enako velja za zreški Unior, kjer so preklicali ukrep čakanja in delavci delajo s polnim delovnim časom. Nazaj na delo bodo verjetno poklicali tudi delavce žalskega Novema, kjer pričakujejo nov projekt.
"Enako stanje je v Odelu Prebold, kjer je podjetje pridobilo dva dodatna nova programa, podjetje tudi zaposluje," pravi Hirci in dodaja, da so tudi večino delavcev šempetrskega podjetja Sip že poklicali nazaj. Od povprečja tako po njegovih besedah negativno odstopa le šentjursko podjetje Alpos, ki se ubada z velikimi likvidnostnimi težavami. V podjetju je 400 zaposlenih, vodstvo pa se z bankami pogaja za stabilizacijo podjetja, o čemer naj bi se po njegovih podatkih dogovorili do junija.
