Pri dokazovanju je uporabil test EEO, ki ga priporoča evropska komisija in ki ocenjuje, ali bi lahko prevladujoči operater ponujal posamezno storitev z dobičkom, če bi moral plačevati enake vstopne stroške (veleprodaje ali terminacije), kot jih zaračunava konkurentom. Nedopustna poslovna praksa se je zelo očitno pokazala v zmanjšanih prihodkih na minuto pogovora in na uporabnika ter tudi v nižjih skupnih prihodkih po uvedbi teh paketov.
Prav zaradi zgoraj očitanega je Urad za varstvo konkurence (UVK), ki ga vodi Jani Soršak, proti Mobitelu sprožil postopek ugotavljanja domnevne zlorabe prevladujočega položaja. "Sklep o uvedbi postopka je bil izdan 19. marca lani. Prekrški pa so predmet ločenega postopka in potekajo v skladu z zakonom o prekrških. Če bi urad v zadevnem primeru ugotovil kršitev, je zagrožena globa do deset odstotkov letnega prometa (več kot 40 milijonov evrov, op. a.). Podjetje, proti kateremu se vodi postopek, (lahko) predlaga zaveze, s katerimi se odpravi stanje, iz katerega izhaja verjetnost kršitve določb tega zakona," so včeraj pojasnili v UVK. Urad bo sam presodil, katera dejstva in dokaze, med njimi tudi Damijanovo študijo, bo štel za dokazne, in katera ne.
Cenovna vojna se je začela novembra 2008
Če je slovenski trg mobilne telefonije tako rekoč vse leto 2008 rasel tako po številu uporabnikov (izjemi sta Mobitel in Debitel) kot po obsegu prometa, pa je novembra 2008 prišlo do preloma, saj se je z uvedbo paketa Itak Džabest začela cenovna vojna. "V tem obdobju (do avgusta 2009) sta oba največja operaterja (Mobitel in Simobil) zaradi agresivne cenovne politike in privabljanja novih naročnikov v oba nizkocenovna konkurenčna naročniška paketa Itak Džabest in Orto u nulo v povprečju močno znižala doseženo ceno na minuto. Mobitel za 2,9 centa (17,4-odstotni padec), Simobil pa za 3,3 centa (21,4-odstotni padec). Posledično je prihodek na uporabnika pri obeh operaterjih padel - pri Mobitelu za tri evre na uporabnika na mesec, pri Simobilu pa za 1,8 evra na uporabnika na mesec," je v študiji zapisal Damijan. Mesečni prihodek Mobitela se je po oktobru 2008 povprečno zmanjšal za dobrih 4,2 milijona evrov, tako da je v enem letu po uvedbi paketa Itak Džabest izgubil že blizu 50 milijonov evrov prihodkov. "To je najbolj očiten in preprost dokaz, da Mobitel ob praktično skorajda nespremenjenem številu uporabnikov ponuja storitve v nekaterih paketih po nižji ceni od tiste, ki bi mu kratkoročno prinašala dobiček," je pojasnil Damijan.
Zakuhal jo je Tušmobil
Uvedba paketa Itak Džabest je bila odgovor prevladujočega ponudnika na cenovno konkurenčni vstop Tušmobila na trg in na večjo cenovno konkurenco s strani Simobila. "Tušmobil je namreč med januarjem in septembrom 2008 s ponujanjem paketov po enotni ceni pogovora deset centov na minuto ter s še nižjo efektivno ceno pogovorov znotraj posameznih paketov pridobil skupno kar 81.000 novih naročnikov. Simobil pa je z uvedbo nizkocenovnega paketa Orto u nulo v dveh mesecih (od avgusta do oktobra 2008) pridobil dobrih 24.000 novih uporabnikov. V istem obdobju (od januarja do septembra 2008) je Mobitel izgubil dobrih 40.000 naročnikov," je na videz brezizhodni položaj Mobitela orisal Damijan. Vendarle pa so se v Mobitelu, ki ga je takrat vodil še Klavdij Godnič, odločili za nedovoljeno poslovno prakso.
Kanibalizacija lastnih paketov
Mobitelu je z uvedbo paketa Itak Džabest s podobno efektivno ceno pogovora na minuto, kot jo je imel Simobilov paket Orto u nulo (okoli 3,5 centa na minuto pogovora), navidezno res uspelo pridobiti na deset tisoče novih naročnikov. Paket Itak Džabest je namreč med novembrom 2008 in avgustom 2009 pridobil skoraj 127.000 novih naročnikov. Vendar pa podatki kažejo, da je te najverjetneje pridobival predvsem s kanibaliziranjem preostalih lastnih paketov. Mobitelova paketa Itak paket in Mobi sta namreč v istem obdobju izgubila po 78.700 in 73.500 naročnikov, vsi drugi paketi skupaj pa še dodatnih 71.000 naročnikov. Simobilov paket Orto u nulo je v letu po uvedbi (od avgusta 2008 do avgusta 2009) pridobil 95.000 novih naročnikov, vendar tudi ta zlasti na račun kanibaliziranja Simobilovih tradicionalnih paketov Orto Smart, Smart1 in Smart2.
Seveda so zaradi politike nizkih maloprodajnih cen in konkurence Mobitela z negativno maržo pri večini novih paketov poslovali tudi drugi operaterji, a je treba vedeti, "da je poslovanje z negativno maržo pri posameznih paketih za alternativne ponudnike storitev legitimna poslovna praksa in legitimna cenovna politika, saj nimajo niti pomembne tržne moči niti vpliva na druge ponudnike prek prevladujočega položaja na trgu veleprodajnih storitev".
Za komentar smo se obrnili tudi na Mobitel, kjer pa so nam zatrdili, da odprtih postopkov pred uradom ne komentirajo.
tomaz.modic@dnevnik.si
