Po (pre)dragi gradnji še (pre)drage obnove avtocest

Dars pod vodstvom predsednice uprave Mateje Duhovnik (na sliki) pravkar pripravlja program razvoja in obnavljanja avtocest za letos. Iz osnutka je razvidno, da bo družba za obnovo avtocest letos porabila kar dvakrat več denarja, kot je bilo načrtovano v nacionalni resoluciji izgradnje avtocest. Še več, trend naraščanja stroškov za obnove v zadnjih letih sumljivo spominja na enormne podražitve gradnje avtocest. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Kilometer avtoceste se je od leta 1995 pa do leta 2004, ko je bila sprejeta še danes veljavna resolucija o nacionalnem programu izgradnje avtocest, podražil kar za trikrat. Temu pa bodo, kot vse kaže, sledile tudi obnove, saj za letos ocenjena vrednost obnov tisto iz resolucije presega kar za 130 odstotkov. Namesto slabih 40 milijonov evrov bo Dars zanje odštel nekaj čez 90 milijonov evrov. Podobno so se obnove podražile že lani, za skoraj sto odstotkov na več kot 76 milijonov evrov.

Podatki za nazaj kažejo, da so se ocene stroškov iz resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest, podrle že v dveh letih. Leta 2005 so bili stroški obnov v letnem planu predvideni še pod ocenjenimi v resoluciji, že leta 2006 pa so jih presegali za 28 odstotkov, od takrat pa razlika strmo narašča. Resolucija je za redno vzdrževanje avtocest do leta 2013 predvidela dobrih 288 milijonov evrov, do leta 2033 pa slabo milijardo evrov. Skupaj z letos načrtovanimi stroški obnov bi torej Dars že do konca 2010 porabil tretjino vseh za obnove predvidenih sredstev, in sicer skoraj 350 milijonov evrov.

"Trend" je sumljivo podoben tistemu pri gradnji avtocest, ob čemer velja spomniti, da se je, kar prav tako dokazujejo podatki iz letnih planov Darsa, ki jih potrjuje vlada, večji del avtocestnih odsekov iz leta v leto dražil, le redki pa so se pocenili. Med najbolj zloglasne zagotovo sodi šentviški predor, ki si je prislužil tudi negativno mnenje računskega sodišča, sredi lanskega leta pa so se odločili morebitne nepravilnosti pri gradnji avtocest preverjati tudi poslanci.

Zahtevo so podali poslanci SDS, SLS in SNS. Parlamentarna preiskovalna komisija bo pod drobnogled vzela gradnjo avtocest v obdobju 1996-2008, ugotavljala pa bo politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali v postopkih gradnje avtocest in ostale prometne infrastrukture. Ob tem velja opozoriti, da so prometni resor celo minulo desetletje vodili prav člani stranke SLS, nazadnje Radovan Žerjav, Janez Božič in Jakob Presečnik.

Po osnutku programa bodo najdražja obnovitvena dela na več odsekih primorskega kraka avtoceste, ki bodo stala več kot 15 milijonov evrov, in na ljubljanskem kraku avtoceste, za kar naj bi Dars porabil dobrih 12 milijonov evrov. Skupaj bodo obnovitvena gradbena dela letos stala več kot 65 milijonov evrov, elektro-strojna pa slabih 25 milijonov evrov. Dars letos sicer ne bo zapičil nobene "nove lopate". Celoten dobrih 266 milijonov evrov obsežen proračun za gradnje avtocest in drugih cest se namreč nanaša na že začete projekte. Letni plan porabe je za zdaj skupaj težak dobrih 550 milijonov evrov, kar je približno 120 milijonov evrov manj od lanskega.

Bitka za zunanjega nadzornika kakovosti obnov avtocest

Ker je osnovni avtocestni program skoraj končan, nov nacionalni program izgradnje avtocest pa šele nastaja, bodo prav obnove avtocest v prihodnjih letih velik posel. Letos bodo obnove, če bo osnutek Darsovega plana sprejet v tej obliki, družbo stale že tretjino toliko kot gradnja avtocest. Prav zato je pomembno vprašanje, kdo bo v prihodnje izvajal zunanji nadzor kakovosti obnovitvenih del. Prav zdaj Dars išče izvajalca za letos. Na razpis sta prispeli dve ponudbi, Zavoda za gradbeništvo (ZAG), ki je ponudil ceno dobrih 125.000 evrov, in Igmata, ki je ponudil dobrih 93.000 evrov. Dars je izbral slednjega, a se je ZAG, ki je bil doslej zunanji nadzornik, pritožil. Zakaj so se pritožili, nam v ZAG, ki ga vodi Andraž Legat, ne želijo razkriti, dokler se postopek na državni revizijski komisiji ne konča.