Mramor o klicu obvestil kolege
Da mu je Križanič v pogovoru "omenil nestrinjanje s sestavo komisije za doktorsko disertacijo", je včeraj za Dnevnik potrdil tudi Mramor. "Odgovoril sem mu, da je komisija za znanstveno raziskovalno delo in doktorski študij, ki določa člane komisije, pri svojem delu popolnoma avtonomna in s tem je bila tema zaključena," je pojasnil Mramor, a obenem dodal, da "je o nestrinjanju obvestil komisijo in dodatno poudaril avtonomnost njenega delovanja".
Križanič se izgovarja, da Mramorja ni klical kot minister, ampak kot stanovski kolega, ter zanika, da bi pri njemu posredoval za Božičevo. "Opozoril ga je na morebitni konflikt interesov pri sestavi komisije za doktorat Katje Božič, katere član je tudi Damijan. Zanj je znano, da je bil v hudih konceptualnih konfliktih z gospo Božič, ko je bil minister za razvoj. Sicer pa Križanič dobro razume in spoštuje avtonomijo univerze, saj tudi sam izhaja iz tega kroga in tradicije," so pojasnili v ministrovem kabinetu.
Zaplet se je začel novembra 2008. Takrat je Božičeva pri mentorju Boštjanu Jazbecu (včeraj je bil za pojasnila nedosegljiv), nekdanjemu kandidatu za guvernerja Banke Slovenije, prijavila disertacijo z naslovom Finančna stabilnost v razmerah večinskega tujega lastništva bančnega sektorja. Po informacijah, ki jih potrjuje tudi Damijan, je imela že ob izbiri primernosti doktorske teme in oceni disertacije težave zaradi negativnih mnenj. Disertacijo je napisala na začetku lanskega leta. Ko se je konec leta izkazalo, da je ena članica izmed treh članov komisije disertacijo ocenila negativno, je bil po poslovniku imenovan četrti član. In sicer so v komisijo imenovali Jožeta P. Damijana. Toda, še preden je podal svoje mnenje, je Božičeva zahtevala njegovo zamenjavo. In še več; zahtevala naj bi, da se v komisijo imenuje dr. Ivana Ribnikarja.
Božičeva: Damijan bi se mi lahko maščeval
Po njenih besedah zgodba sega v leto 2006, ko se je vlada Janeza Janše ukvarjala z vprašanjem prodaje večine NLB belgijski KBC. Na ministrstvu za finance so takrat preučevali bančno direktivo EU, po kateri so se pomembne nadzorniške funkcije prenašale na nadzornika države ključnega lastnika, če bi NLB zašla v težave, pa bi to reševala slovenska država. Kot je opozorila, se Damijan, takrat minister za razvoj, kot zagovornik takojšnje privatizacije NLB z razlago delitve nadzorniških funkcij po omenjeni direktivi ni strinjal. "Iz javno dostopnih objav je bilo nestrinjanje s stališčem glede privatizacije NLB eden od razlogov za njegov odstop, s katerim se je končala njegova politična kariera."
Zaradi dogodkov iz časov, ko je bil Damijan minister za razvoj, Božičeva ocenjuje, da gre pri njem za konflikt interesov in bi se moral sam izločiti iz komisije za oceno disertacije. "Njegovo stališče je vnaprej jasno in ne more biti neodvisno. S svojim delom v komisiji bi lahko poskušal zagovarjati svojo strokovno napako, lahko pa bi se mi poskušal tudi maščevati," pravi Božičeva.
Zatrdila je, da ministra ni nagovarjala, naj posreduje zanjo na fakulteti. "Minister me je vprašal, kako napreduje moj doktorat. Povedala sem mu za svoje razočaranja in prizadetost, da je bil v komisijo imenovan Jože P. Damijan. Ponudil se je, da bo kot kolega profesor, ne kot minister, poklical Mramorja, ki mu je izrazil svoje osebno nezadovoljstvo. Ker se je kljub svojemu vnaprej znanemu stališču pustil imenovati v komisijo, upravičeno menim, da je Damijanov interes, da se prepeči objava moje naloge in da nihče več ne bo mogel prijaviti takšne teme doktorata. Morda je v ozadju tudi poskus diskreditacije tistih, ki smo proti prodaji NLB, kar je spet aktualna tema," pravi Božičeva.
"Nedopustni poseg politike"
"Zdi se mi absurdno, da nek kandidat ali kandidatka, poskuša vplivati na sestavo komisij za oceno prispevka k znanosti oziroma celo določati, kdo sme biti član komisije. Še bolj absurdno in prozorno pa je, če nekdo, ki je imel težave z argumentiranjem svojega znanstvenega prispevka na vseh stopnjah izdelave disertacije, nato v sklepni fazi obtoži zadnje imenovanega člana komisije za svoje dotedanje težave. Gre za absolutno nedopustni politični pritisk in sprašujem se, ali si smejo politiki v tej državi resnično privoščiti vse, kar jim pade na pamet," je zgrožen Damijan. Poudaril je, da doslej na podoben primer pritiska kandidata ali njegovega delodajalca še ni naletel, kaj šele, da bi si tovrstne pritiske privoščili politiki. "Vsakršni pritiski od zunaj pomenijo nedopustne pritiske na avtonomijo univerze. Če gre za pritiske politikov ali visokih državnih funkcionarjev, gre za nedopustne politične pritiske na avtonomijo univerze," meni Damijan, ki je poudaril, da pri oceni disertacije člani komisije ugotavljajo predvsem, ali kandidat na znanstvenem področju z uveljavljenim načinom ter uporabo ustreznih znanstvenih metod uspe veljavno vzročno-posledično dokazati svojo znanstveno hipotezo.
