Kot je poudaril predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, podjetje posluje na domala vseh trgih jugovzhodne Evrope, na katerem so se v času krize izoblikovala tako valutna kot kreditna oz. izpolnitvena tveganja. Kot je poudaril, tem tveganjem Mercator pred krizo ni posvečal posebne pozornosti, s krizo pa so se razmere korenito spremenile.

Po njegovih besedah so se zaradi valutnih tveganj nekatere države znašle v nezavidljivem makroekonomskem položaju, svoje pa so prispevala tudi izpolnitvena tveganja, s katerimi se je plačilna disciplina posameznih držav izrazito znižala.

Ob tem je Debeljak kot tretje v vrsti tveganj, ki ga sicer ni prinesla kriza, je pa pomemben dejavnik pri poslovanju podjetij v regiji, izpostavil politična tveganja. Na slednja po Debeljakovih besedah pomembno vplivajo tako nerešena notranjepolitična kot tudi nerešena mednarodna vprašanja. Kot države s povečanimi političnimi tveganji je posebej izpostavil BiH in Srbijo s Kosovom, kot primer držav z nerešenimi dvostranskimi vprašanji, ki prav tako v določeni meri vplivajo na gospodarstvo, pa je omenil primer Slovenije in Hrvaške.

Direktor sektorja za trgovanje s finančnimi inštrumenti pri NLB Andrej Meža je v nadaljevanju poudaril, da so valutna tveganja predvsem odraz posameznega gospodarstva. Ob tem je izpostavil, da se NLB kot investitor v tem pogledu sooča z enakimi težavami kot ostala podjetja. Poudaril je še, da so posli banki bolj ali manj zaščiteni takoj, pri investicijah pa je zaščita pred tveganji odvisna predvsem od posamezne države, njenega gospodarstva in njenih protikriznih ukrepov.

Meža je med drugim izpostavil, da je ena izmed vlog banke tudi ponudba inštrumentov za zavarovanje pred tveganji. Ob tem je poudaril, da so slovenske banke v regiji jugovzhodne Evrope v tem segmentu v določeni prednosti pred ostalimi, predvsem zaradi poti, ki jo je Slovenija prehodila od osamosvojitve do vstopa v EU in prevzema evra. Pričakovati je namreč, da se bodo razmere ob približevanju EU v ostalih državah v regiji razvijale podobno, kot so se v Sloveniji, pri čemer pa bodo slovenske banke imele določene izkušnje.

Glavni direktor Gorenja Beograd Marko Mrzel se je kot vodja podjetja, ki deluje v Srbiji, navezal predvsem na vprašanje političnih tveganj. Poudaril je, da so bila ta v Srbiji v preteklosti že na precej višji ravni, kot so trenutno. V zadnjem času so se razmere na srbskem tržišču, kar se tiče političnih tveganj, po besedah Mrzela precej normalizirale, predvsem zahvaljujoč aktualni vladi, ki je po njegovem mnenju ena najkompetentnejših v zadnjem času.

Predsednik uprave K&H Bank Marko Voljč se je v nadaljevanju navezal predvsem izpolnitvena tveganja, ki so jim bile države v regiji izpostavljene v zadnjem letu dni. Poudaril je, da se je regija ob koncu lanskega leta soočila predvsem z zunanjo krizo, ki pa je pripeljala do slepe točke, ko se je pretok kapitala prav zaradi krize ustavil. S tem je nastopila nesposobnost držav, da bi servisirale svoje obveznosti.

Z nastalo krizo se je po besedah Voljča stopnjevala tudi plačilna nedisciplina, ki smo ji priča še danes. Ta po njegovem mnenju predstavlja dodatno težavo in se zaradi nje oddaljuje tudi konec krize. Slednji v tem delu Evrope po mnenju Voljča vsaj za zdaj še ni videti konca.

Bole: Kriza ustavila pretirano rast gospodarstva

Kriza je ustavila pretirano rast gospodarstva, ki bi lahko pripeljala do še večjih težav, kot smo jim priča sedaj, je na današnji Poslovni konferenci Portorož v Ljubljani poudaril ekonomist Veljko Bole z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani. Napovedal je, da bo Slovenija v prihodnjem letu zabeležila 0,6-odstotno gospodarsko rast.

Kot je v predstavitvi raziskave Slovenija in jugovzhodna Evropa v letu 2010 še poudaril Bole, je nastala gospodarska kriza nekakšna sreča v nesreči, saj bi nadaljevanje pretirane rasti gospodarstva v prihodnje lahko pripeljalo do še hujših posledic, kot smo jim priča.

Poleg napovedi o gospodarski rasti v prihodnjem in krčenju bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem letu - Bole je za letos napovedal 5,7-odstotno krčenje BDP - se je v predstavitvi raziskave v nadaljevanju navezal tudi na inflacijo. Ta naj bi bila po Boletovih besedah v Sloveniji letos 1,2-odstotna, za prihodnje leto pa je napovedal 1,8-odstotno rast potrošniških cen.

V nadaljevanju je predstavil tudi napovedi o gospodarski rasti za evrsko območje. Poudaril je, da so tovrstne ocene sicer nehvaležne, dodatno pa jih otežujejo tudi nastale gospodarske razmere. Kljub temu je napovedal, da bo gospodarska rast v območju z evrom ravni iz lanskega leta predvidoma dosegla šele sredi leta 2013.

V nadaljevanju se je navezal tudi na razvoj razmer v gospodarstvu v nekaterih ostalih državah v regiji. Kot je dejal, se Hrvaški v letošnjem letu obeta petodstotno krčenje BDP in 2,7-odstotna inflacija, prihodnje leto pa naj bi se gospodarska rast povzpela na 0,4 odstotka, medtem ko bo inflacija predvidoma ostala na enaki ravni.

Medtem naj bi Srbija letos dosegla bistveno višjo, devetodstotno inflacijo, prihodnje leto pa naj bi se spustila na 6,6-odstotno stopnjo. Gospodarska rast naj bi se prihodnje leto, tako kot v Sloveniji tudi v Srbiji povzpela na 0,6 odstotka, potem ko naj bi se tamkajšnje gospodarstvo letos skrčilo za 4,1 odstotka.

Okrevanje bo po Boletovem mnenju v celotni regiji jugovzhodne Evrope potekalo sorazmeroma počasi. Kljub temu je izrazil mnenje, da bi Slovenija lahko napredovala hitreje, saj se, tako Bole, sooča s precej manj ovirami za okrevanje kot ostale države v regiji.