Dokumenti razkrivajo, da se je posel, v okviru katerega je želel Prevent v Sloveniji v tistem času postaviti drugo tovarno laserskih kartic na svetu, izkazal za jamo brez dna. GIG je namreč po tem, ko je od ameriške družbe Lasercard za dobrih 28 milijonov ameriških dolarjev kupil licenco za ekskluzivno trženje laserskih kartic v vzhodni Evropi, te neuspešno prodajal v Rusiji. Kljub temu da novozelandska družba v dveh letih po pridobitvi licence ni ustvarila niti evra prihodkov iz osnovne dejavnosti, njene obveznosti pa so kar za dvakrat presegale premoženje, jo je Prevent na veliko kreditiral.
Ključna oseba v poslu poslovnež Anton Kuhar
Kje je končal denar, ki je na Novo Zelandijo pritekal iz Slovenj Gradca? Iz dokumentov je razvidno, da je GIG med marcem 2005 in marcem 2006 vložil kar okrog pet milijonov evrov v pokrivanje izgub skoraj desetih hčerinskih podjetij in družb, ki so povezane s slovenskima lastnikoma družbe Global Investment Group: poslovnežem Antonom Kuharjem, ki je bil pred leti zaposlen v francoski podružnici novomeškega IMV, nekaj časa pa naj bi prebival v Južnoafriški republiki, in mariborskim podjetnikom Marjanom Rožmanom.
Ob tem je opaziti, da je GIG v štiri podružnice v Rusiji, edini državi, kjer je posloval, v tem obdobju vložil "le" milijon evrov. Ostali štirje milijoni evrov naj bi končali na računih avstralskih in novozelandskih podjetij, ki po dostopnih podatkih s samim kartičnim poslom niso imela nobene povezave, med njihovimi lastniki pa so tudi fizične osebe iz Slovenije. Močno zadolžen Preventov partner je tako v začetku leta 2006 dober milijon evrov posodil podjetju Karbon Plus, ki ga prek družbe iz Združenih arabskih emiratov obvladuje Kuhar. Več kot dva milijona evrov pa je GIG vložil v novozelandsko podjetje Satequs, ki prebiva na istem naslovu. Tudi to je bilo takrat v večinski lasti Kuharja, uradno pa naj bi bilo zadolženo za nabavo materiala za kartice.
Lastniška veriga se konča na Pacifiku
Še skoraj dva milijona evrov je GIG od leta 2004 do leta 2006 plačal za svetovalne storitve, pri čemer je zgolj med marcem 2005 in marcem 2006 od Preventa prejel za osem milijonov evrov posojil. Dokumenti razkrivajo, da sta bila med pomembnimi "svetovalci" podjetja tudi Kuhar in mariborski podjetnik Marjan Rožman, ki je račune za svetovanje izstavljal prek slovenske družbe CVI. Ta je od maja 2008 v stečaju, pred tem pa je bila v lasti podjetja nabiralnika z Britanskih Deviških otokov. Družba, ki se je uradno ukvarjala z računalniškim programiranjem, je sicer v letu 2006 ustvarila 132.000 evrov prihodkov. Ob tem velja opozoriti, da je GIG zadnje finančne izkaze javno objavil za obdobje med marcem 2005 in marcem 2006.
Tudi sicer je iz podatkov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, mogoče razbrati, da gre pri Preventovem novozelandskem partnerju pri kartičnem poslu za običajnega posrednika, ki v tem poslu nima izkušenj. GIG, ki domuje v Aucklandu, namreč deluje v prostorih tamkajšnjega Dalmatinskega kulturnega društva, ustanovljeno pa je bilo v začetku leta 2003, torej leto dni pred nakupom licence od Lasercarda. Tudi med lastniki GIG-a ni najti visokotehnoloških podjetij ali mednarodnih finančnih skladov, ampak le mrežo podjetij iz Avstralije in pacifiške države Vanuatu, ki so tako ali drugače povezana s Kuharjem in Rožmanom.
Zakaj je torej Prevent Global posel z laserskimi karticami želel izpeljati prek GIG? "Ker je to podjetje od Lasercarda pridobilo licenco," je včeraj za Dnevnik povedal Jože Kozmus. Za odgovor na vprašanje, zakaj je GIG posloval prek mreže podjetij v Novi Zelandiji in drugih državah, pa nas je nekdanji prvi mož Preventa Globala napotil na Antona Kuharja. Ta včeraj ni bil dosegljiv. Čeprav naj bi se Kozmus in Kuhar po trditvah naših virov poznala že dlje časa, je Kozmus včeraj zatrdil, da "sta se spoznala pred nekaj leti, na enem od sestankov, ko je Prevent iskal nove razvojne projekte".
Kozmus: V kartice še vedno verjamem
Ob tem je pojasnil, da je tudi sam GIG-u posodil milijon evrov, ker "v ta projekt že dolgo časa verjame". "Družbi smo dajali nezavarovana posojila, ker je bila zadeva dovolj jasna, poleg tega pa je pogodba vključevala postavitev tovarne v Slovenj Gradcu," poudarja Kozmus.
Kljub temu je prav posel s karticami eden ključnih vzrokov za težak finančni položaj Preventa Globala, saj je pridelal skoraj polovico od 60 milijonov evrov dolgov, ki jih ima skupina. Družba je že v letu 2007 zaradi propada načrtovane prodaje kartic popravila vrednost posojil GIG-a, leto dni kasneje pa je zaradi novozelandske družbe odpisala skoraj 17 milijonov kratkoročnih finančnih naložb. Preostalih 7,2 milijona evrov posojila je Prevent "pretopil" v nakup opreme za proizvodnjo kartic. Lasercard je v tem času licenco GIG-a zaradi "nezaupanja" prenesel na Prevent Global.
"Zadnje posojilo smo GIG-u dali leta 2005, ko je finančni dolg Preventa znašal 103 milijone evrov, lani pa le še 56 milijonov evrov. To pomeni, da je bilo v tem obdobju vrnjenih 47 milijonov evrov, družba pa bi na podlagi strategije dolgove tudi vračala," je dodal Kozmus.
