Preostanek predstavlja aktiven, torej izterljiv dolg. Ta se je lani v primerjavi z letom prej povečal za 12,4 odstotka, v prvih petih mesecih letos za 7,3 odstotka. V Dursu pripisujejo rast predvsem trenutnim gospodarskim razmeram - "velikim likvidnostnim težavam, posledica katerih je nezmožnost plačevanja tekočih obveznosti in naraščanje aktivnega davčnega dolga".

"Država ne bo nič na slabšem," je prepričan generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan. "Država ves dolg izterjala z obrestmi, medtem ko podjetja državo pogosto kreditirajo brezobrestno," pojasnjuje. Iz poročila Dursa o stanju davčnega dolga poslovnih subjektov je razvidno, da so imele gospodarske družbe in samostojni podjetniki konec maja nekaj več kot 354 milijonov evrov aktivnega davčnega dolga. Velika večina tega, 67,3 odstotka, pripada državi, pokojninski in zdravstveni blagajni pripada še 30,8 odstotka.

Na vse prihodke omenjenih treh blagajn je vpliv davčnega dolga v prvih petih mesecih letos po ocenah Dursa višji kot v letih 2007 in 2008. Razlog je v manjših obračunanih obveznostih podjetij za plačilo DDV in davka od dohodka pravnih oseb ter zmanjšani likvidnosti podjetij, ki zaradi krize niso več sposobna redno plačevati prispevkov za socialno varnost, navajajo v Dusru.

Da podjetja na plačilo za opravljeno delo čakajo po več mesecev, medtem ko jim rok za plačilo davka začne teči ob izstavitvi računa, je skoraj nesmiselno ponavljati. Prav tako je bilo že večkrat povedano, da je med največjimi plačniki ravno država, ki ni niti zakonsko skrajšala svojih plačilnih rokov niti podjetnikom v času krize zagotovila hitrejšega vračila preplačanega DDV. To bo, kot je znano, mogoče šele s 1. januarjem 2010. Podjetnik se tako danes pogosto znajde v položaju, ko čaka na plačilo za že opravljeno delo, čaka, da mu država vrne preplačan DDV, hkrati pa je sam prisiljen najeti posojilo pri bankah, da lahko plačuje svoje tekoče davčne obveznosti. Če bodo te preplačane, mu bo država denar sicer vrnila, a brez obresti.

"Prve mesece letošnjega leta je bilo zelo težko, ker so podjetja akontacijo davka od dohodka pravnih oseb plačevala glede na lansko leto, ki je bilo uspešneje. Do zdaj je večina podjetij verjetno že dala vloge za znižanje akontacij," pravi Končan. Dodaja, da so nekateri davčni uradi podjetnikom šli nasproti in jim omogočili kompenzacijo njihovih obveznosti in terjatev, "ni pa to praksa".

Na seznamu dolžnikov Dursa sta bila ob koncu maja že 12.802 davčna zavezanca. V Dursu pojasnjujejo, da so med njimi tudi takšni, ki imajo še odprte obveznosti, a hkrati tudi terjatve do države za preplačila davkov. Opozarjajo tudi, da se glede na "trenutno likvidnostno situacijo pogosto zgodi, da zavezanci davčne obveznosti poravnajo z nekajdnevno zamudo". Velika verjetnost je, da je že naslednji dan stanje drugačno. Glede na to, da je to prvo tako poročilo Dursa, bo gibanje davčnega dolga mogoče analizirati šele ob drugem poročilu, ki bo pripravljeno ob koncu letošnjega leta.

katja.svensek@dnevnik.si