S spremembo zakona želijo namreč na ministrstvu podaljšati skrajni rok za preoblikovanje investicijskih družb (id) v vzajemne sklade za dodatna tri leta, do leta 2014. Po trenutno veljavni zakonodaji bi se morali še preostali štirje idi (NFD 1 ID, KD ID, Zvon Ena ID in Krona Senior ID) v vzajemne sklade preoblikovati najkasneje v letu 2011.
Preoblikovanje ida v vzajemni sklad je po mnenju poznavalcev brez dvoma v interesu vlagateljev, saj trenutno za delnice idov lahko iztržijo le okoli 70 odstotkov cene, ki bi jo v primeru, če bi se idi preoblikovali v vzajemne sklade (vlagatelji lahko delnice idov trenutno na borzi prodajo po okoli 70 odstotkov čiste vrednosti sredstev, medtem ko pri prodaji točk vzajemnih skladov dobijo 100 odstotkov, zmanjšano za izstopne stroške).
Poleg tega je rok, v katerem se morajo idi preoblikovati v vzajemne sklade, znan že okoli pet let, doslej pa je večini idov že uspelo izpolniti zakonske zahteve in se preoblikovati v vzajemne sklade, zaradi česar je predlog za podaljšanje roka toliko bolj nerazumljiv. Brez dvoma gre pri tokratni spremembi zakonodaje očitno za veliko naglico, saj so nam na finančnem ministrstvu še v ponedeljek zatrjevali, da šele "preučujejo" možnost podaljšanja roka za preoblikovanje idov v vzajemne sklade.
Pobudnik za spremembo zakona je sicer združenje družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU-GIZ), ki je očitno uspelo prepričati Križaniča, da je v vladno proceduro poslal predlog zakona, ki je skoraj identičen pobudi združenja.
Kot oseba, odgovorna za strokovno pripravo in usklajenost gradiva, je sicer navedena generalna direktorica direktorata za finančni sistem Katja Božič, ki je v borznih krogih med drugim znana tudi po prizadevanju za zaprtje delniških knjig, za kar so si na ministrstvu za finance neuspešno prizadevali pred tremi leti. Ob tem opozorimo, da so prav mediji (zaradi neuspešnosti ministrstva pri zapiranju delniških knjig pred javnostjo) v zadnjih treh letih odkrili večje število dvomljivih delniških transakcij, ki so med drugim omogočile lastniško konsolidacijo imperijev Pivovarna Laško, Probanka, Istrabenz, Merkur...
Predsednik upravnega odbora ZDU-GIZ in donedavni predsednik uprave družbe za upravljanje NFD (ta upravlja največji slovenski id NFD 1) Stanislav Valant pobudo za podaljšanje roka sicer upravičuje z nelikvidnostjo na naši borzi, ki da idom onemogoča zmanjšanje netržnih naložb pod prag desetih odstotkov ter zmanjšanje izpostavljenosti posameznemu izdajatelju pod desetino. Direktorica ZDU-GIZ Karmen Rejc še dodaja, da bi v danih razmerah prisilna prodaja naložb idov negativno vplivala na tečaje na naši borzi in znižala vrednost premoženja investicijskih družb in posledično premoženje vlagateljev. Mimogrede, s temi utemeljitvami tudi na ministrstvu upravičujejo spremembo zakona.
Vendar pa velja ob tem opozoriti, da se s previsokim deležem netržnih naložb soočata le NFD 1 ID (samo naložbi v NLB in Banko Celje prestavljata več kot 12 odstotkov sredstev) in Zvon Ena ID (24-odstotni delež), medtem ko je Kroni Senior ta pogoj že uspelo izpolniti, pri KD ID pa se delež netržnih naložb giblje na meji desetih odstotkov. Se pa vsi idi, z izjemo Zvona Ena, soočajo s preveliko izpostavljenostjo v delnicah Krke, kar pomeni, da bi morali pred preoblikovanjem prodati del omenjenih delnic.
Glede na to, da edino NFD 1 ne izpolnjuje nobenega od obeh kriterijev, ne preseneča, da naši viri kot "idejnega očeta" pobude za spremembo zakona navajajo prav Valanta, ki naj bi uspel za nenasprotovanje pobudi prepričati tudi preostale družbe za upravljanje. Rejčeva nam je sicer sporočila, da so "pobudniki navedene ideje vse investicijske družbe, ki so zavezane k preoblikovanju v vzajemni sklad". Da si družbe za upravljanje prizadevajo za podaljšanje roka za preoblikovanje, je treba pripisati tudi dejstvu, da prav preoblikovanje ida v vzajemni sklad odpira možnost, da bi vlagatelji izstopili iz njihovih skladov, kar bi posledično pomenilo tudi padec njihovih prihodkov.
