Ta o imenih morebitnih vpletenih nosilcev politične oziroma javne funkcije ni želel govoriti, kot je pojasnil, zaradi "spoštovanja integritete posameznika". Smer preiskave komisije, ki v svojem dolgem nazivu omenja laški in koprski holding, pa je hkrati le nakazal. "Ve se, kdo so bili nosilci javnih funkcij." O imenih naj bi začeli govoriti, ko bo zadeva pripravljena za sejo državnega zbora.

Kljub Posedelovi zadržanosti pa gre sklepati, da preiskovalne komisije ne zanimajo dejanja Igorja Bavčarja in Boška Šrota, temveč dejanja bivšega predsednika vlade Janeza Janše in vsaj še takratnih direktorjev obeh paradržavnih skladov, Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, Tomaža Toplaka in Marka Pogačnika, najverjetneje tudi državnih predstavnikov v obeh bankah v državni lasti.

Nova preiskovalna komisija poslancev svoj namen sicer razkriva v izredno dolgem uradnem nazivu. Tako je razvidno, da bodo politično odgovornost nosilcev javnih funkcij ugotavljali zaradi suma, da so bili ti vpleteni v financiranje prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani bank v pretežni državni lasti, pri čemer navajajo kreditne institucije znotraj NLB in NKBM. Nosilci javnih funkcij so osumljeni, da so zlorabili svoj politični vpliv za dodeljevanje posojil članom vodstva omenjenih dveh družb in z njimi povezanih pravnih oseb, kar se nanaša na njihova slamnata podjetja in finančne holdinge, s posojili pa so ti nato odkupili večinski ali pretežni delež družbe, ki so jo vodili oziroma jo še vedno vodijo.

Glede na drugi del naziva komisije pa bodo poslanci politično odgovornost nosilcev javnih funkcij ugotavljali tudi zaradi "domnevno pomanjkljive oziroma neustrezne zakonodaje s področja prevzemov, ki je dopuščala omenjene sporne menedžerske prevzeme". Ob tem ne gre prezreti, da so ravno poslanci tisti, ki imajo izključno pravico sprejemati zakonodajo. Zdaj naj bi preiskovalni komisiji pomagal zunanji strokovnjak, po Posedelovih besedah najverjetneje pravnik. V prvem delu preiskave se bo komisija namreč osredotočila ravno na zakonodajni del, ki je omogočil menedžerske prevzeme. Strokovnjaka bodo predvidoma septembra izbrali na podlagi predlogov, ki jih bodo v naslednjih dveh tednih posredovali člani komisije. Rok za pripravo elaborata je 15. oktober. Koliko bodo zunanjemu strokovnjaku plačali, še ne vedo, bo pa cena eden od kriterijev, pravi predsednik komisije. Najti pravnika oziroma strokovnjaka, ki se spozna na prevzemno zakonodajo, hkrati pa ni podpisan vsaj pod eno pravno mnenje družb, prevzetih s strani menedžerjev, zagotovo ne bo lahko, a Posedel je optimističen. "Občutek je, da so vsi kupljeni, a ni res. Razlog je preveliko posploševanje," je dejal.

katja.svensek@dnevnik.si