Nadzorni svet je odločen, da bo tiste člane uprave, ki ne bodo želeli podpisati sporazuma o razrešitvi in se s tem odpovedati odpravnini, razrešil iz krivdnih razlogov, trdijo naši viri. Osnova za morebitno krivdno razrešitev bo prav naložba v Istrabenz, ki je tudi edina točka današnje seje nadzornega sveta. Ker leta 2005 spremenjeni statut družbe predvideva, da mora biti uprava vsaj tričlanska, lahko pričakujemo, da bodo nadzorniki vsaj dvema članoma uprave ponudili, da v njej ostaneta še nekaj mesecev, do imenovanja nove uprave. Predvidoma bosta to Alenka Vrhovnik Težak, ki je v upravi zadolžena za finančno področje, in Boštjan Napast, v upravi zadolžen za energetiko. Tretji član uprave je delavski direktor Bojan Herman.
Da bi se upravljanje čim prej stabiliziralo, bo nadzorni svet po naših informacijah nemudoma sprožil postopke za imenovanje novega predsednika uprave. Ta bo predlagal ekipo, s katero namerava voditi Petrol. Ravno na primeru Petrola se je v zadnjih letih namreč izkazalo, kako pomembno je, da si predsednik uprave sam izbira najtesnejše sodelavce in ne da mu jih izbirajo politika in druge interesne skupine.
Pričakovati je zlasti upiranje Marka Kryžanowskega, ki se v zadnjih dneh spet z različnimi prijemi trudi preprečiti svojo razrešitev. Tudi razširjanje informacij, ki jih je v soboto objavilo Delo, da naj bi se za prevzem Petrola pripravljal ruski Gazprom, so poznavalci razmer ocenili kot poskus Kryžanowskega, da bi nadzornike zaradi svojih domnevno dobrih povezav z Rusi prepričal o nujnosti svojega nadaljnjega vodenja Petrola. V zadnjem letu smo bili vedno, ko se je ugibalo o menjavah v upravi Petrola, priče tovrstnim informacijam o domnevnih interesentih za prevzem Petrola. Toda ob tem velja opozoriti, da brez soglasja države, ki Petrolu določa pogoje poslovanja, prevzem Petrola ni mogoč, to ne nazadnje preprečuje tudi energetski zakon. Naši viri iz vlade trdijo, da jim zanimanja za nakup Petrola uradno ni izrazil nihče, čeprav zanimanje brez dvoma obstaja pri več ruskih družbah. Še manj možnosti je, da bi v tem trenutku, ko je tržna vrednost Petrola manj kot 600 milijonov evrov, država sploh pristala na njegovo prodajo.
Naj spomnimo, da je Petrol za nakup 32,6-odstotnega deleža v Istrabenzu namenil kar 186 milijonov evrov, medtem ko je bil Istrabenz včeraj vreden le še 58 milijonov evrov, Petrolov delež pa vsega 19 milijonov evrov. Zaradi investicije v Istrabenz je moral Petrol lani oblikovati za kar 140 milijonov evrov slabitev, kar je približno toliko, kot je znašal skupni čisti dobiček v letih 2005, 2006 in 2007. Tako je lani Skupina Petrol prvič v svoji zgodovini poslovala s čisto izgubo, ki je znašala visokih 54,8 milijona evrov. V letošnjem prvem četrtletju je moral Petrol zaradi padca cene delnice Istrabenza znova prevrednotiti delež v Istrabenzu in oblikovati dodatnih 20,6 milijona evrov slabitev, čista izguba prvega četrtletja pa je tako znašala 5,6 milijona evrov.
vesna.vukovic@dnevnik.si
suzana.rankov@dnevnik.si
