To je skoraj sedemkrat več od seštevka finančnega dolga omenjenih dveh družb in skupine konec leta 2004 in le slabih 20 milijonov evrov manj, kot je konec decembra lani znašal finančni dolg skupine Istrabenz. Samo Infond Holding je imel 31. decembra 2008 pri bankah najetih za kar 426 milijonov evrov posojil, kar je enkrat več kot pred letom dni.
Graf finančnih obveznosti
Povečanje Infondovega dolga izvira predvsem iz lanskega prevzema Pivovarne Laško, vendar pa za zdaj še ni znano, katera banka mu je odobrila za petino milijarde evrov novih posojil. Prav tako predsednik uprave Infond Holdinga Matjaž Rutar še ni utegnil pojasniti, zakaj so prevzem Pivovarne Laško financirali zgolj s kratkoročnimi posojili, medtem ko svoj 55-odstotni delež družbe izkazujejo med dolgoročnimi naložbami.
Debata na to temo poteka tukaj!
Tudi še do pred letom dni nezadolženi Center naložbe je lani pod vodstvom Saše Fajs znatno povečal svoje finančne obveznosti, ki jih je bilo pri 57 milijonov evrov za 12.980 odstotkov več kot konec leta 2007. Bilance Centra naložb razkrivajo, da je pri najmanj eni od družb v skupini najel za 30,8 milijona evrov kratkoročnih posojil, dobrih 60 milijonov pa jih je nato posodil bodisi družbam iz skupine Pivovarna Laško bodisi Kolonelu oziroma Atki-Primi, prek katere Šrot lastniško nadzira svoj imperij. Fajsova na naša vprašanja ni hotela odgovarjati, češ da bodo v zakonsko določenih rokih objavili vse podatke, ki jih določa zakon, nekdanja svetovalka Centra naložb Vesna Rosenfeld pa je dejala, da za "dajanje pojasnil nima pooblastil". Tudi v Pivovarni Laško niso hoteli odgovoriti, ali so Centru naložbe lani posodili in si od njega sposodili več deset milijonov evrov.
Zgolj za plačilo obresti na posojila Center naložbe, Infond Holding in Skupina Pivovarna Laško na letni ravni potrebujejo okoli 40 milijonov evrov. Ker je lani Skupina Pivovarna Laško ustvarila le 12,9 milijona evrov dobička iz poslovanja, za plačilo obresti pa je odštela kar 15,2 milijona evrov, bo utegnila imeti že letos velike težave pri servisiranju dolga.
Še večje težave bo imel oziroma jih že ima Infond Holding, ki bo moral zaradi čezmerne zadolženosti del dolgov pretvoriti v delnice (to so delničarji potrdili na januarski skupščini družbe). Ker je imel Infond Holding konec decembra lani 99,9 odstotka vseh svojih posojil najetih pri bankah, pa se zastavlja vprašanje, katere posojilodajalce je imel Rutar v mislih, ko je v začetku januarja dejal, da bodo poskušali "večje posojilodajalce iz nebančnega sektorja" prepričati, naj svoja posojila pretvorijo v lastniške deleže Infond Holdinga. Nebančni posojilodajalci so Infondu posodili le 600.000 evrov, medtem ko bi Infond potreboval vsaj nekaj desetkrat več svežega kapitala.
Več kazalcev poslovanja in vrednotenja Skupine Pivovarna Laško, Infond Holdinga in Centra Naložb si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij oziroma za Pivovarno Laško na tej povezavi, za Infond Holding tukaj oziroma za Center Naložbe na tej povezavi.
