V prvem letu in pol vodenja jih je Bavčarju uspelo zmanjšati na slabih 130 milijonov, a je pozneje drastično spremenil svojo poslovno strategijo. Od konca leta 2003 se je namreč vrednost dolgov Skupine Istrabenz začela potencirati in v manj kot petih letih je zrasla za kar sedemkrat, na trenutno neobvladljivih 924 milijonov evrov.
Graf: Kako je Skupina Istrabenz potonila v dolgovih
Na nenadzorovano, prekomerno in prehitro zadolževanje bi moral nadzorni svet pod vodstvom Janka Kosmine upravo opozoriti že leta 2005, ko je zaradi nakupa četrtine Mercatorja, prevzema Kolinske, Grand Proma in Soko Štarka, nakupa dveh odstotkov Petrola idr. višina posojil (konec leta 2004 jih je bilo že za 465 milijonov evrov) Skupine Istrabenz za dobrih sto milijonov evrov presegla višino kapitala.
V letu 2006 se je Igor Bavčar, še preden je Istrabenz odplačal vsaj del posojil za Mercator, odločil, da bo prevzel Drogo Kolinsko, kupil tretjino Plinarne Maribor... Po teh nakupih so posojila predstavljala že polovico sredstev Skupine Istrabenz. Leto pozneje je Istrabenz dokončno prevzel Drogo Kolinsko in iztisnil male delničarje, od Luke Koper kupil četrtino Actuala I. T., iztisnil male delničarje Istrabenza Turizma, kupil 12 odstotkov Petrola. Tem nakupom je skupno, da so jih financirale banke.
Da nadzorni svet ni imel pregleda nad finančnim stanjem Istrabenza, nakazujejo tudi pojasnila Kosmine, da so septembra 2007 Bavčarju postavili omejitev, da lahko "v okviru razpoložljivih sredstev" kupi do največ 24,9 odstotka Petrolovih delnic. Ob tem ni jasno, kje so bila po mnenju nadzornikov razpoložljiva sredstva, saj je imela konec septembra Skupina Istrabenz že za 447,3 milijona evrov neto dolga in 710 milijonov evrov posojil.
Več kazalcev poslovanja Skupine Istrabenz si lahko pogledate na spletni strani poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij oziroma na tej povezavi.
