Kadrovska komisija je nadzornemu svetu predlagala v imenovanje za člana uprave tudi Marka Jazbeca, ki pa je na svoji predstavitvi nadzornikom izrecno poudaril, da ga zanima samo funkcija predsednika uprave, čeprav se je prijavil za člana uprave.

Pri tem je predsednik nadzornikov Istrabenza Tomaž Toplak po seji sveta pojasnil, da nadzorni svet glede na to, da so na današnji seji izbirali le člane uprave, danes Jazbeca ni mogel imenovati v upravo.

Od danes naprej je tako uprava Istrabenza tričlanska, medtem ko statut opredeljuje štiričlansko upravo. Zato bo nadzorni svet v prihodnjih dneh objavil javni razpis za predsednika in še enega člana uprave družbe.

Nočemo izgubiti dodane vrednosti, ki je vezana na ljudi, ki so bili povezani z družbo v preteklosti, zato se nam je zdel korak v smeri širitve uprave v tem trenutku nujen in zato smo ga tudi izpeljali, je izpostavil Toplak.

Nadzorni svet, tako Toplak, podpira osnovno sporočilo bank upnic, da je rešitev problema reševanja Istrabenza v sodelovanju bank z lastniki, nadzornim svetom in upravo podjetja. Pri tem pa opozarja, da postopki, ki so začeli teči 30. marca po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, od organov upravljanja družbe izrecno zahtevajo delovanje v skladu s tem zakonom.

Nadzorni svet je po Toplakovih besedah danes tudi sprejel načelno mnenje v zvezi s pismom bank upnic in zavzel stališče, da je neobičajno, da bi v tej fazi upniki vstopali v organe upravljanja družbe, kajti to bi pomenilo, da bi upniki obenem sodelovali pri pripravi načrta finančnega prestrukturiranja in ga kasneje tudi potrjevali, kar pa ni intenca zakona, meni Toplak. Zakon predvideva, da družba s svojimi organi pripravi načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga upniki kasneje, če pride tako daleč v postopkih, tudi sprejmejo.

Toplak poudarja, da gre pri pismih, ki so jih posredovale banke upnice za vršenje nekega pritiska, ki bi ga lahko razumeli na način, da želijo banke, ki so imele možnost pogajanja z upravo družbe, sodelovati pri pripravi tega načrta. Zakon družbo ščiti za obdobje treh mesecev, da se v tem času pripravi kakovosten načrt, ki bo pomenil tudi premostitev težav in nadaljnje poslovanje družbe.

Kot je še pojasnil prvi nadzornik Istrabenza, se je Igor Bavčar še zavezal, da poda odstopne izjave iz vseh organov upravljanja, ki so del skupine Istrabenz. Na vprašanje, ali se lahko Bavčar kasneje še zaposli v kateri od družb Istrabenza, pa je Toplak odgovoril, da obstaja za to zgolj hipotetična možnost.

Toplak je ponovno izpostavil, da razlogov za stečaj Istrabenza v tem trenutku ni in tudi ne pričakuje, da bi katerakoli od bank upnic v tem trenutku vložila predlog za stečaj.

Pojasnil je še, da so banke zahtevo po odstopu Bavčarja postavile na podlagi pomanjkanja zaupanja, verjetno pa se težko sprijaznijo s situacijo, da je družba potegnila edino zakonito potezo, to pa je, da je tudi zaradi ravnanja bank bila prisiljena razglasiti insolventnost, meni Toplak in dodaja, da bankam očitno ne ustreza, da si je družba pridobila tri mesece časa, da transparentno ugotovi dejansko stanje v podjetju in ga potem kot obliko programa predstavi javnosti in bankam upnicam.

Do 30. aprila mora uprava nadzornikom predložiti načrt finančnega prestrukturiranja. Naslednja seja članov nadzornega sveta je predvidena okrog 15. aprila.