"Elektrodistribucijska podjetja so s holdingom Slovenske elektrarne (HSE) sklenila tako imenovano odprto pogodbo, kar pomeni, da so se o ceni vnaprej dogovorila za eno leto. Preučili bomo, ali gre pri tem za de facto vertikalno koncentracijo," je za Dnevnik povedal direktor urada Jani Soršak.

Po dostopnih podatkih bi lahko bile omenjene podražitve neupravičene zaradi najmanj treh razlogov. Prvič, ker ne odražajo razmer na trgu, kjer cena električne energije pada, pri čemer velja opozoriti, da pet državnih distribucijskih podjetij v celoti obvladuje trg gospodinjskih odjemalcev.

Drugič; čeprav elektrodistributerji kot razlog za podražitve navajajo višjo ceno letnega zakupa električne energije, ki jim jo je v primerjavi z lani zaračunal holding Slovenske elektrarne (HSE), je dejstvo, da vseh pet podjetij ni hkrati sklepalo pogodb s HSE. Medtem ko sta ju Elektro Ljubljana in Elektro Gorenjska podpisali decembra lani, so to na primer v Elektru Celje storili šele konec februarja, ko je tečajev terminskih dobav na borzi v Leipzigu že krepko padel.

Kljub temu je vseh pet podjetij s HSE sklenilo dogovor o dobavi po ceni 61 evrov na megavatno uro, kot je znašal tečaj v Leipzigu novembra, ko so distributerji od HSE prejeli prvo ponudbo. Prav tako so distributerji povprečne cene za gospodinjske odjemalce podražili skoraj hkrati - februarja in marca - za od dva do deset odstotkov. "Dejstvo, da so distributerji kupovali električno energijo v različnem obdobju po isti ceni, nakazuje, da se niso vedli tržno," meni Soršak.

In tretjič, elektrodistributerji naj bi se o dobavi pogovarjali le s HSE in Gen Energijo, pri kateri so nakupili po tretjino električne energije, ne pa tudi z drugimi (tujimi) trgovci. "Čeprav bi lahko v tem primeru težave povzročal Eles, ki distributerjem ne bi odstopil čezmejnih zmogljivosti, je dejstvo, da si HSE na zaprtem trgu obračunava maržo na megavatno uro električne energije, pri čemer se ne ve, kaj je njegova dodana vrednost," je dejal Soršak.

Čeprav bi lahko elektrodistribucijskim podjetjem kot olajševalno okoliščino šteli dejstvo, da - kot ugotavlja Soršak - v Sloveniji tako rekoč ne obstaja več borza z električno energijo, kar distributerjem močno otežuje pregledno sprotno kupovanje električne energije, je res tudi, da ti kljub uradnemu nezadovoljstvu s pogoji, ki jih je postavil HSE, pri prodaji električne energije gospodinjstvom tako rekoč ne ustvarjajo več izgube.

Soršak je včeraj zatrdil, da "postopek ne bo končan pred majem". Če bi UVK v njem ugotovil nepravilnosti, bi lahko - teoretično - na slovenskem trgu z električno energijo povzročil "revolucijo", saj distributerji ne bi bili več zavezani k avtomatičnemu kupovanju električne energije od izključno državnih podjetij za leto vnaprej.

primoz.cirman@dnevnik.si