Čeprav lastne delnice nimajo glasovalnih pravic in ne prinašajo dividend, so jih v preteklosti večkrat zlorabili za prikrito konsolidacijo in s tem večinskim lastnikom olajšali ter pocenili prevzeme in iztisnitve malih delničarjev. S tem, ko družba kupuje lastne delnice, se namreč zmanjšuje "potreba", da bi to počel večinski lastnik. Skladi lastnih delnic so tako omogočili, pocenili oziroma olajšali prevzeme družb BTC, ACH, MIP, Kras... in pocenili iztisnitve malih delničarjev Avtotehne, Etre 33, Pom-Investa...

Vendar je v zadnjih tednih zaznati, da se razlogi za nakup lastnih delnic spreminjajo. Kot pojasnjujejo poznavalci razmer, želijo nekatere uprave z nakupi lastnih delnic na borzi preprečiti nadaljnje padce tečajev in stabilizirati vrednost cen delnic. Tako sta denimo delnici Intereurope in Salusa prenehali izgubljati na vrednosti skoraj sočasno, kot sta upravi obeh družb začeli nakupovati lastne delnice in prevzeli vlogo neke vrste vzdrževalca likvidnosti. Profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti Borut Bratina opozarja, da zakon o trgu finančnih instrumentov prepoveduje nakupe lastnih delnic z namenom, da bi se s tem vplivalo na ceno delnice na borzi ali da bi se spremenila lastniška struktura. "Vendar nakupi lastnih delnic avtomatično privedejo prav do tega," dodaja Bratina.

Nakup lastnih delnic pa je lahko tudi dvorezen meč, saj se z lastnimi delnicami posledično zmanjšujeta kapital in slabša struktura financiranja. Prav zato je ena od prvih predpostavk, da se družba odloči za nakup lastnih delnic, tudi visok delež kapitala v financiranju. Vendar je v zadnjih tednih denimo Aerodrom Ljubljana, ki ima manj kot desetodstotni delež obveznosti v financiranju, zavrnil možnost, da bi od Slovenske odškodninske družbe kupil sedem odstotkov lastnih delnic, medtem ko so kapitalsko podhranjeni Intereuropa, Iskra Avtoelektrika, Gorenje in Istrabenz lastne delnice kupovali prek borze in na tak način zmanjševali svoj kapital.

"Nakupe lastnih delnic si v teh razmerah lahko privoščijo le družbe z močnim denarnim tokom iz poslovanja, vsekakor pa taka odločitev ni primerna za družbe, ki so sredi močnega investicijskega ciklusa," pravi Simon Mastnak iz svetovalne družbe Masset Consulting in opozarja, da utegne družbam, ki trenutno kopičijo lastne delnice zmanjkati prostih sredstev za širitev in razvojne projekte.

matjaz.polanic@dnevnik.si