Že včeraj smo poročali, da je evropska komisija zaradi neskladnosti vinjet z evropsko zakonodajo na način, kot jih je uvedla Slovenija, začasno ustavila financiranje gradnje avtocestnega odseka Slivnica–Draženci na Dravskem polju. S tem naši državi grozi izguba 40 milijonov evrov, ki bi jih h gradnji 20 kilometrov dolgega odseka prispeval Bruselj. »Odločanje o financiranju se bo nadaljevalo, ko bomo iz Slovenije dobili jasne signale, da namerava vlada uvesti tudi vinjete s krajšim rokom trajanja, ki ne bodo diskriminatorne do drugih državljanov EU,« je pojasnil tiskovni predstavnik generalnega direktorata za regionalni razvoj Dennis Abbott.
Na vprašanje, ali to pomeni, da bo evropska komisija do uvedbe eno- ali dvotedenskih vinjet »zamrznila« tudi odločanje o financiranju preostalih avtocestnih odsekov, je Abbott odgovoril: »Čeprav za zdaj nimam podatkov o drugih projektih, je logično, da bo tako. Če želi država članica pridobiti sredstva iz kohezijskega sklada, pri tem ne sme kršiti evropske zakonodaje. Tudi v našem interesu pa je, da se zadeva čim prej uredi.«
Slovenija je na »kohezijske« evre računala še pri gradnji manjkajočih dveh odsekov dolenjske avtoceste pri Trebnjem, ki naj bi skupaj stala več kot 150 milijonov evrov. Če bi naša država uspela – tako kot za odsek med Slivnico in Draženci – pridobiti sofinanciranje v višini okoli 15 odstotkov celotne investicije, bi lahko zaradi sedanje ureditve vinjet zgolj na Dolenjskem na dolgi rok izgubila še dodatnih 22 milijonov evrov. Ta številka sicer presega seštevek dveh lanskih dobičkov Darsa. V družbi, ki jo vodi Tomislav Nemec, so nam včeraj pojasnili, da vloge za pridobitev sredstev za odsek med Plusko in Hrastjem »še niso posredovali evropski komisiji, zato postopka odobritve ni mogoče zamrzniti«.
Čeprav naši državi torej grozi izguba skupno več kot 60 milijonov evrov iz Bruslja, na Darsu zatrjujejo, da zamrznitev sredstev ne bo upočasnila gradnje odseka Slivnica–Draženci. V državni družbi za avtoceste, ki ji bo uvedba vinjet v prihodnjih letih že tako otežila poravnavanje obveznosti, za katere jamči država, so celo zatrdili, da lahko vire zagotovijo iz drugega naslova.
Čeprav na ministrstvu za promet, ki ga vodi Radovan Žerjav, pojasnjujejo, da je evropska komisija podobno obrazložitev zahtevala tudi pri vlogi za financiranje že zgrajenega odseka Beltinci–Pince, ki jo je nato – v višini 41 milijonov evrov – tudi odobrila, so včeraj v Bruslju dejali, da je med tem in drugimi primeri pomembna razlika. »Poleti, ko smo presojali o odseku Beltinci–Pince, Slovenija še ni bila v postopku zaradi uvedbe vinjet, ampak je le spremenila način cestninjenja, ki je pomemben vir financiranja gradnje. Ko pa je evropska komisija v začetku oktobra postopek dejansko uvedla, se je njen položaj spremenil,« je pojasnil Abbott.
primoz.cirman@dnevnik.si
