"Stanje na ljubljanski nevrologiji je sploh slabo, saj so dolga leta čakali na novo stavbo, skupaj z opremo. Zdaj bo spet vse stalo. Nova, lepa stavba je narejena, po dveh letih od razpisa je ta zdaj razveljavljen. Menim, da v prihodnjem letu še ne bo nič s selitvijo. Tudi donatorsko nabavljena nova aparatura magnetno resonančnega tomografa se je selila v klet in čaka na boljše čase. Ko sama zadnja leta malo bolj natančno spremljam področje investicij in nakupov, mi je vse bolj jasno, in to pišem pri polni zavesti - mafija!"

Tako piše poslanka Cvetka Zalokar Oražem. Mi pa že leta dolgo zaman pišemo finančnemu ministru Andreju Bajuku, najbolj poklicanemu varuhu državne blagajne, zakaj dopušča tako svinjsko ravnanje z javnim denarjem. Enkrat so nam, po mesecih moledovanja, njegove službe le poslale obvestilo: "Pošiljamo vam odgovore na vaša vprašanja, ki so jih pripravili v direktoratu za javno premoženje. Ministra z vašo prošnjo še nismo uspeli seznaniti, tako da tudi teh vprašanj še ni videl."

Ti "odgovori" pa so bili takšno birokratsko skrpucalo, da celo Andreju Bajuku nismo hoteli delati sramote z njihovo objavo. Do njega smo skušali priti še s posredovanjem njegovega vplivnega strankarskega kolega Damjana Mihevca: "Da, to res ni vredno odgovora z ministrstva! Res je minister precej zaseden, toda njegovi strokovni kadri bi morali biti malo bolj pripravljeni na takšna vprašanja," smo zvedeli.

Aretacije napovedane, lisice na napačnih rokah

V primerih, ko vlada trmasto molči o škandaloznem dogajanju na področju javnega naročanja, nam vedno pomaga bivši računski sodnik Martin Jakše. Že dolgo pred izbruhom afere je logično napovedal aretacije:

"S tem sem pred časom gnjavil predsednika nadzornega sveta Darsa, kajti do takih zadev sploh ne bi smelo priti! Gre za tako hude strokovne napake, da kar kričijo po kazenskem pregonu! Predori na dolenjski trasi, katastrofa, saj najmanj 50 let v njih ne bi smelo biti nobenega popravila. Ali sploh nikoli! Če bi bilo delo korektno opravljeno, bi jih lahko sem in tja le prebelili ali podobno tekoče vzdrževali. Še huje je na primorskem koncu, pri Razdrtem. Po tako kratkem času zamenjati ves zgornji sloj avtoceste?! Nepredstavljiva šlamparija, ki z mnogimi podobnimi brez potrebe draži naše že tako predrage avtoceste!"

Policije to očitno ni motilo, kljub opozorilom. Zakaj se je gradbenih baronov lotila z druge plati?

"Ali ne zna ali noče ali ne sme. Kot je bilo pri Trojanah z zamenjavo disket, je zdaj z letališkim stolpom - policija bi morala najprej zaviti na republiško revizijsko komisijo. Vsak ponudnik ji mora poslati en izvod ponudbe. Tega tam ne more zamenjati, policija bi ga morala zapleniti in primerjati, pa bi brž ugotovila odstopanja, bistvene razlike."

Jakše je bil računski sodnik in je prvi na ves glas opozarjal, da bomo avtoceste dobili prepozno, da jih bomo nekajkrat preplačali in da nas bodo stresale takšne in drugačne denarne afere. Svaril je, da bodo posledice tudi nepotrebna, pogosta in draga vzdrževanja. Na Darsu so se mu posmehovali in ga blatili. Preglasno je svaril, da država namenoma ne dovoli nadzirati porabe javnega denarja, da je zato tudi računsko sodišče uredila tako, da ne more biti učinkovit nadzornik. Jakše je na koščke scefral sistem javnih naročil, še podrobneje pa njegovo uresničevanje oziroma uresničevalce. Navezal je stike z nemškim računskim sodiščem, kjer so vrhunski strokovnjaki za revidiranje naložb. Niso mogli verjeti, da država Darsu dopušča tako zapravljanje javnega denarja in da tako drage gradnje rešuje na povsem neprimerne načine. Doslednost ga je stala službe, a vrhovno sodišče mu je dalo prav in vrnilo pravice.

Janša ni izpolnil obljub

Martin Jakše je nad vlado hudo razočaran:

"Žal ni nič drugače! Vsa moja opozorila prejšnjim in zdajšnji vladi so se potrdila. Vsem sem skušal pomagati, ministra za zdravje Andreja Bručana sem še posebej učil, mu pisal, saj gre za zelo občutljivo področje. Vse je bilo bob ob steno. Janez Janša ni izpolnil svojih predvolilnih obljub. Obdal se je z ljudmi, ki so povsem brez občutka za pomen javnega denarja, brez odnosa do zaupanega jim denarja. Ta jim je le vir dodatnih zaslužkov. Oni so krivi, da..."

Torej ne Zidar, Tovšakova, Črnigoj in drugi, ki so jih privezali na javni steber sramote, češ, saj smo jih ujeli z roko v vreči?

"Ali je Zidar baraba ali ne, ali so vsi direktorji lumpi, to je tema za debato ob točilnem pultu. Pri nas javna naročila, za katera gre kar desetina bruto družbenega proizvoda, ob nestrokovnih razpisnih pogojih krojijo predvsem državni uradniki. To so plodna tla za korupcijo, o kateri so očitki vse pogostejši in vse bolj konkretni. Toda vlada, njeno finančno ministrstvo torej, se ne spopade z že povsem očitnimi problemi. Rešiti bi jih moral predvsem finančni minister Andrej Bajuk, toda kaj, ko je ministrom tako všečno operirati z javnim denarjem po domače. Vlada zato ne čuti nobene potrebe po strokovni urejenosti javnega naročanja, prepušča ga ljubiteljski dejavnosti, ki je za posamezne žepe seveda zelo donosna."

To potrjujejo tudi zdaj objavljeni prisluhi. Država gre v zgrešen projekt, njen uradnik izsiljuje podkupnino...

Več v tiskani izdaji!