Ekonomska svoboda v Sloveniji enaka kot v Azerbajdžanu

Prvo mesto je ponovno zasedel Hongkong, sledita mu Singapur in Nova Zelandija. Med 141 državami, ki so bile vključene v ocenjevanje, sta se najslabše uvrstili Zimbabve in Mjanmar.

Tokratno poročilo upošteva 42 različnih dejavnikov, na podlagi katerih se oblikuje skupna ocena (od 0 do 10, višja vrednost pomeni višjo raven ekonomske svobode). Temelji ekonomske svobode so možnosti osebne izbire, svobodne menjave, svobodne konkurence in zaščita zasebne lastnine.

V Sloveniji so skrb zbujajoča predvsem področja državnega lastništva podjetij: 0 točk, visoki davki (1,5) in državna poraba (4). S področja regulacije pa zelo rigidni pogoji zaposlovanja in odpuščanja (2,9), omejevanje cen (3) in administrativno omejevanje gospodarstva (3,2). Ob tem je treba opozoriti, da so podatki, ki vplivajo na oceno ekonomske svobode, pridobljeni leta 2005, zato v celoti ne odražajo trenutnega ekonomskega stanja oziroma svobode.

"Čeprav se podatki nanašajo na leto 2005, mislim, da v zadnjih dveh letih ni prišlo do bistvenih sprememb pri izboljšanju ključnih dejavnikov ekonomske svobode. Treba se je zavedati, da položaj na lestvici ni odvisen samo od ukrepov, ki jih naredi posamezna država, ampak tudi od tega, kaj naredijo druge države, njene konkurentke. Zaradi tega je v prihodnosti mogoče pričakovati (ko bodo upoštevali podatke iz leta 2007) izboljšanje skupne ocene Slovenije, čeprav bomo na račun drugih držav, ki svojo prepoznavnost gradijo na povečevanju svoje ekonomske svobode, ostali nekje na istem nivoju oziroma mestu na lestvici," meni Matjaž Steinbacher iz Društva za svobodno družbo.