Trg delovne sile, na katerem se škarje ponudbe in povpraševanja tudi v Sloveniji vse širše razpirajo, med brezposelnimi pa je iz meseca v mesec več diplomantov, opozarja na nujnost tesnejšega sodelovanja med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije bo k temu doprinesel z javnim razpisom Po kreativni poti do praktičnega znanja, ki je po novem podaljšan do 10. januarja 2014.
Na javni razpis, v okviru katerega je na voljo 2,82 milijona evrov, se lahko prijavijo visokošolski zavodi, to so univerze ter samostojni visokošolski zavodi. V okviru univerz bodo izvajalke projektov njihove članice, partnerji v projektu pa so še študenti in podjetja. Pedagoški in delovni mentorji bodo študente v okviru manjših projektov vzeli medse in jim omogočili opravljanje projektnih aktivnosti, ki bodo potekale bodisi v podjetju bodisi na univerzi najmanj tri mesece in najdlje do konca študijskega leta 2013/2014.
Ključni cilj razpisa, ki denar črpa iz Operativnega programa razvoja človeških virov 2007–2013, ki je sicer krovni dokument in podlaga za izvajanje projektov, ki so financirani iz evropskih sredstev, je spodbujanje neposrednega sodelovanja dodiplomskih in podiplomskih študentov visokošolskega študija, visokošolskih zavodov in gospodarstva, študenti pa naj bi pridobili praktična znanja ter razvili inovativnost ter ustvarjalno razmišljanje, kot poudarjajo na skladu.
Ni omejitev
»Izhajamo s področja prednostne usmeritve Štipendijske sheme, zato je razpis v prvi vrsti usmerjen v študenta in njegovo pridobivanje praktičnih izkušenj in kompetenc, ki jih potrebuje za lažjo vključitev na trg dela, ob tem pa imajo korist tudi podjetja, za katera bodo študenti izvajali projekte s pomočjo visoko kompetentnega mentorja s fakultete,« odgovarja Sabina Rajšelj med drugim tudi na pripombe nekaterih podjetij, da je predvideni čas, ki naj bi ga študent preživel v podjetju, absolutno prekratek.
»Sklad nikakor ne omejuje časa, ki naj bi ga študent preživel v podjetju, ampak celo spodbuja, da študenti del projektnih aktivnosti izvedejo neposredno v delovnem okolju podjetja. Omejeno je le število ur, ki jih sklad povrne za delo študentov, ter trajanje projekta na najmanj tri mesece in največ do 30. septembra 2014, ne pa na največ tri mesece, kot so bile v Dnevniku podane napačne navedbe. Pričakujemo, da bodo študentje spoznali, da je vključitev v projekt dolgoročna naložba v njihovo karierno pot ter da bo interes vseh sodelujočih, da izdelajo kakovostne projekte, ki jim bodo namenili več časa, kot ga glede na razpoložljiva sredstva in namen programa lahko povrne sklad.«
Poročilo in potenciali
»Z razpisom želimo doseči, da bodo študenti vključeni v manjše projekte oziroma študije primerov, ki so praktično naravnani in pomenijo reševanje manjših aktualnih potreb oziroma podjetja. Uspešnost izpeljanih projektov se bo merila oziroma spremljala na podlagi končnega poročila, iz katerega bo razvidno, katere kompetence so študentje pridobili, kateri cilji so bili doseženi in ali projekti izkazujejo potencial uporabne vrednosti za gospodarstvo.«
Sklad je z razpisom že seznanil univerze in samostojne visokošolske zavode, ki se morajo sedaj povezati s podjetji. Prijavitelji bodo o izbiri seznanjeni predvidoma konec februarja 2014, kar pomeni, da bo za izvedbo projektov časa lahko dobrega pol leta. Članica izobraževalne ustanove lahko pripravi največ deset projektov, podjetje pa lahko sodeluje pri največ treh. V posamezni projekt morajo biti vključeni najmanj trije študenti in največ deset.
Priložnost za tovrstno pridobivanje praktičnih izkušenj naj bi dobilo okoli 1000 študentov, ki bodo za svoje delo po oddanem poročilu tudi denarno nagrajeni. Za vsako delovno uro (največ pa 32 ur na mesec) bo za študenta namenjenih 9 evrov, vendar največ 290 evrov, njegovemu mentorju v podjetju 310 evrov (po 31 evrov na uro), za vodenje in koordiniranje projekta pa se namenja visokošolskim zavodom po 13 evrov na uro ali največ 310 evrov na mesec.
Sabina Rajšelj iz sklada poudarja, da je razpis, v katerem imajo sicer prednost študijska področja po KLASIUS-P (5) tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ali (4) naravoslovje, matematika in računalništvo, »primeren za vsa podjetja, ki se lotevajo razvojnih izzivov oziroma reševanja manjših potreb v podjetju«, z njim pa nagovarjajo predvsem mikro-, majhna in srednja podjetja. »Ključni cilj razpisa namreč je, da študenti pripomorejo k reševanju praktičnih problemov. Vsako podjetje, ki si prizadeva za razvoj, lahko torej najde pomoč tudi v študentih, hkrati pa jih spoznava in vzgaja kot svoj morebitni prihodnji kader.«