Tudi profesor je lahko podjeten

Osrednja pozornost njenega raziskovalnega dela je področje funkcionalne analize in algrebre. Ni pa le raziskovalka, saj med drugim, kot sama pravi, s prav velikim veseljem predava na Gea Collegeu – Fakulteti za podjetništvo in na Fakulteti za management v Kopru. »Če sem pri opredeljevanju svojega raziskovalnega dela bolj natančna, gre za Banachove algebre, ohranjevalce, delno tudi povezava s kvantno mehaniko. Priznanje za znanstveno odličnost je seveda vezano na moje znanstvenoraziskovalno delo v preteklem letu. Sama pri svojem delu sicer o nagradah, ki pa sledijo le, če si dober in vztrajen, nikoli ne razmišljam. Zagotovo pa je priznanje potrdilo za dobro delo v preteklosti in predvsem velika spodbuda za naprej. Sama sicer delam z velikim veseljem in prejete nagrade ali pa če jih ne bi bilo, tega ne bodo spremenile.«

Hotela sem početi nekaj drugega, nekonvencionalnega. Verjamem, da moraš poslušati svoj notranji jaz. Matematika mi je bila vedno všeč, četudi je to bolj moško področje in na projektih velikokrat delam predvsem v moški družbi. Čutila sem žilico, kar je nujno pri naravoslovnih predmetih, saj se vsega ne moreš naučiti. Pri tem te mora gnati notranji naboj. Sicer pa naj bi bili tudi menedžerji ljudje, ki so menedžerji po duši, politiki pa prav tako, ali ne? Res pa je, da je pomembno, da tvoja nagnjenja v otroštvu prepoznajo tudi starši in te podprejo. Moji so me podpirali in me še vedno.

Vse je mogoče, če delaš s srcem. Sama se dobro znajdem v katerem koli okolju in tudi živela bi lahko kjer koli. Je pa res, da moraš biti za tak tempo dela zelo motiviran in zelo odprta oseba. Meja ni, Evropa je majhna in lahko obvladljiva, zelo pa si seveda lahko pomagamo tudi s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi.

Svetujem jim, naj izkoristijo priložnosti, ki jim pridejo naproti. Tujina ti da veliko širine in izkušenj. Zagotovo pa izkušnje iz tujine pripomorejo k večji študentovi zaposljivosti.

Tudi po mojem mnenju ga je premalo. Študenti bi poleg teoretičnih znanj morali imeti priložnost dobiti več praktičnega znanja, česar pa jim tudi bolonjski sistem še ne omogoča. Ob koncu študija imajo enostavno premalo izkušenj. Sama sem na primer kariero takoj po študiju nadaljevala kot raziskovalka na fakulteti in tudi sama se verjetno ne bi obnesla v gospodarstvu, ker nimam izkušenj. Študenti morajo biti zato že med študijem toliko bolj aktivni, da zaradi te nepovezanosti s podjetji ne padejo v »luknjo« in po študiju ne morejo najti zaposlitve. Lahko gredo torej tudi v tujino. Ko gledam svoje študente, vidim, da so mnogi zelo aktivni in že delajo v podjetjih, tudi v družinskih.

Za nekoga, ki je praktično naravnan, ni težav najti zaposlitve. Matematike potrebujejo predvsem v IT-podjetjih, jaz pa na primer sodelujem tudi s fiziki. Algebra in funkcionalna analiza pa te lahko »zaposlita« na fakulteti, a dejstvo je, da ostaneš lahko raziskovalec samo, če si res dober. Sicer pa po tipu matematika, kot sem jaz, dobesedno hlasta ves Daljni vzhod, predvsem Kitajska in Indija. Prav z indijskimi kolegi, ki so me na primer našli kar na svetovnem spletu, kjer so me spoznali za primerno preko mojih objavljenih del, smo nedavno uspešno zaključili triletni projekt na področju preslikav. Če bi bila sama podjetnica, bi zagotovo šla v Indijo tudi delat.

Seveda. Mene žene izjemno veselje do dela. Vsako delo, ki se ga lotim, želim, da je opravljeno kar najboljše. Ob tem pa ne razmišljam o nekem gmotnem pridobivanju ali dobičku. Sicer pa, kaj je podjetnost – to, da ves čas odkrivaš nekaj novega, pri tem tudi tvegaš in si za uspehe nagrajen. Sama vsak dan opravim vrsto recenzij in svetujem, ne da bi za to pričakovala plačilo. Ključno mi je, da se pri tem lahko tudi sama učim.