Karierni centri Univerze v Ljubljani pripravljajo v sredo posvet Izzivi v tujini. Na posvetu, ki se bo odvijal na fakulteti za upravo, bodo med drugim predstavili evropski program za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport Erasmus+, ki je začel veljati z letošnjim letom, finančne spodbude za mobilnost v tujini, Sonja Mavsar iz Cmepiusa pa bo predstavila raziskavo o tem, kako so študijske izkušnje, pridobljene v tujini, pomembne za zaposlovalce.
Na okrogli mizi bodo govorili o vplivih mednarodnih izkušenj na karierno pot, popoldanski del posveta pa bo namenjen sejmu študentskih društev in organizacij, ki ponujajo priložnosti in informacije za izzive v tujini. Med drugimi se bo predstavil tudi EURES, služba Zavoda RS za zaposlovanje, v skype predstavitvi pa bodo interesenti lahko izvedeli, kako do prakse v Nemčiji, saj bo na zvezi karierni svetovalec Univerze v Duisburgu.
Praksa je odločilnega pomena
Delodajalci mednarodno učno mobilnost na splošno ocenjujejo pozitivno, saj jih večina meni, da so tako pridobljene izkušnje koristne in lahko dajo prednost kandidatu pri zaposlovanju. »Vendar pa jim pri izbiri kandidata ne pripisujejo velikega pomena oziroma niso odločilne, saj precej večji pomen dajejo praktičnim izkušnjam. Pri izbiri med kandidatom, ki je opravil del študija v tujini, in kandidatom, ki ni bil v tujini, ima pa delovne izkušnje doma, bi prav vsi anketiranci dali prednost domačim delovnim izkušnjam oziroma menijo, da so mednarodnemu študiju enakovredne,« poudarjajo pri Cmepiusu, kjer so izvedli raziskavo, v katero je bilo vključenih 144 podjetij, od tega jih 38,6 odstotka predstavlja javni in 61,4 odstotka zasebni sektor.
Pri zaposlovanju prevladujejo predvsem sposobnosti prosilca, diploma ustreznega področja in ravni ter delovne izkušnje nasploh. V primeru dveh enakovrednih kandidatov bi se večina zaposlovalcev odločila za tistega s praktičnimi izkušnjami v tujini, je pokazala raziskava.
Zanimivo je, da v podjetjih, ki so jih vključili v raziskavo, enačijo mednarodne delovne izkušnje z domačimi. »Izjema so le tisti delodajalci, ki so tudi sami sodelovali v mednarodni mobilnosti – ti praksi v tujini pripisujejo velik pomen, kar 42,1 odstotka izmed njih bi jih dalo prednost mednarodnim delovnim izkušnjam, le 26,3 odstotka pa jih meni, da so enakovredne domačim. Pokazalo se je, da so učinki, ki jih delodajalci pripisujejo mednarodni mobilnosti, precej razpršeni, zato je zelo pomembno, da so študenti dobro seznanjeni s tem, kako naj učinke svoje mednarodne mobilnosti ter pridobljene spretnosti in kompetence pri iskanju zaposlitve poudarijo in se tudi z njihovo pomočjo izkažejo kot najboljši kandidat za razpisano mesto,« svetujejo študentom pri Cmepiusu.
Malo tujih študentov na praksi v naših podjetjih
Pri Cmepiusu so pred časom poudarili, da so slovenski delodajalci sorazmerno slabo seznanjeni s tem, da lahko na prakso sprejmejo tudi študente iz tujine. »Za delodajalce smo že v preteklih letih izvedli številne seminarje, delavnice, konference, se jim skušali približati na obrtnih in podjetniških sejmih, bili v tesnem sodelovanju z obrtno-podjetniško in gospodarsko zbornico ter pripravili posebej njim namenjena gradiva. Ugotovili smo, da je najboljši način, da jih pritegnemo, t. i. pristop po meri, pri katerem podjetja med seboj delijo izkušnje in prakso. Na podlagi opravljene raziskave in preteklih izkušenj bo naš poudarek v prihodnje tako na ozaveščanju podjetij o koristih mednarodne mobilnosti kot tudi na opolnomočenju študentov, dijakov in diplomantov, da izkušnje, znanja in spretnosti, pridobljene na usposabljanju, delodajalcem ustrezno predstavijo,« poudarjajo pri Cmepiusu.
Novi program Erasmus+, ki je nadomestil program Vseživljenjsko učenje s podprogrami Comenius, Grundtvig, Erasmus in Leonardo da Vinci ter program Mladino, naslavlja podjetja na več načinov: ne le kot organizacije, ki lahko sprejmejo dijake, študente ali diplomante na usposabljanje in jim s tem ponudijo praktična znanja, potrebna za kasnejšo zaposlitev, temveč je vloga delodajalcev pomembna tudi pri večjih, strateških projektih sodelovanja trga dela in izobraževalnih organizacij. »Prav ta simbioza bo privedla do inovacij, krepitve podjetnosti ter izmenjav med izobraževanjem in potrebami trga dela,« menijo pri Cmepiusu. jpš