V ospredje – v Sloveniji sicer še zelo počasi, še počasneje pa se temu prilagaja izobraževalni sistem – prihajajo torej poklici, ki opravljajo ekološko sprejemljive dejavnosti v sozvočju z okoljem, torej skrbijo za ohranjanje ali izboljševanje okolja. Zeleni poklici bodo v veliki meri zaznamovali našo bližnjo prihodnost. Slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj jih je pred časom označila za »posel 21. stoletja«, medtem ko drugi menijo, da so upanje za izhod iz recesije. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je rast zelenih delovnih mest v Evropi v povprečju dve- do triodstotna

Tako naj bi bili najbolj perspektivni poklici v proizvodnji in na področju investicij v čiste energije, kot sta vetrna in sončna, na področju učinkovite rabe energije (na primer energetska prenova stavb), zelene logistike, ki bo zagotavljala več varnosti ne le okolju, ampak tudi človeku. V ospredju so tudi ekološka pridelava hrane, pri čemer ne gre le za neuporabo pesticidov, pač pa bi hrana na poti z njive na mizo premagala čim manj kilometrov, zeleni turizem, ponovna uporaba odpadnih surovin, šivanje oblačil iz zelenih materialov in predelovalna lesna veriga. Vse skupaj pa odpira prostor za hitrejši razvoj socialnega podjetništva in korporativne družbene odgovornosti.

Vse pogosteje naj bi torej srečevali poklice, kot so inženirji na področju solarne in vetrne energije, inženirji okoljskih ali bioloških sistemov, arhitekti, okoljski pravniki, vodje kampanj in organizatorji dogodkov, ekoumetniki, upravljalci trajnostnega razvoja, okoljski tehnologi, načrtovalci rabe naravnih virov, okoljski finančni menedžerji, tehnologi za okolju prijazno proizvodnjo, načrtovalci in upravljalci čistilnih naprav za čiščenje voda ali zraka, tehniki pri čistilnih napravah, načrtovalci protihrupnih sistemov in sistemov proti elektromagnetnemu onesnaževanju, strokovnjaki za ravnanje z vodami in odpadki, strokovnjaki za reciklažo, energetski menedžerji za varčevanje, strokovnjaki za okoljsko ekonomijo in za integralno kmetovanje, strokovnjaki za regeneriranje naravnega okolja, ponudniki zelenega turizma, ekološki vodniki, hidrologi, ekološki kmetovalci in gozdarji, ki pomagajo lokalnemu prebivalstvu, da na ekološko sprejemljiv način, ne da bi se uničeval gozd, vzgaja drevesa za pohištvo, pridobiva zdravilna sredstva, goji sadno drevje. Pa tudi poklici na področju izdelave vozil na hibridni, električni ali sončni pogon, servisa koles in pametnih telefonov, modni oblikovalci in navsezadnje učitelji.

Novonastajajoči poklici bodo od ljudi zahtevali interdisciplinarna znanja, kar pomeni, da lahko svoj osnovni poklic oziroma izobrazbo posameznik nadgradi in se preusmeri v katerega od poklicev prihodnosti, ki je glede na naglo spreminjanje pravzaprav že tukaj. Tako je lahko na primer gradbeni inženir z nekaj več znanja s področja lesa zelo uspešen pri postavljanju lesenih stavb ali sonaravni gradnji hiš iz naravnih materialov, oblikovalec lahko svoje znanje nadgradi tudi s kreativnim delom z odpadki, ki lahko z novo vsebino postanejo spet uporabni.

»V arhitekturi in oblikovanju je velik potencial. Imamo veliko mladih, ki odpadkom sploh ne rečejo več odpadki. Zelo aktivni so člani skupine D. O. T. ali dotovci. Sedaj že nastaja poklic rudar vizionar, lani smo oblikovali poklic smetar vizionar,« je pojasnila Lenka Puh iz podjetja Jazon.

V svetu naj bi bilo po nekaterih podatkih v zelenih poklicih zaposlenih samo 2,3 milijona ljudi, dokaj skromno rast napoveduje tudi študija RE-thinking 2050, saj napoveduje nastanek do 6,1 milijona delovnih mest do leta 2050. Po mnenju organizacije Greenpeace pa bi lahko že v nekaj letih imeli okoli osem milijonov ljudi, ki opravljajo zelene poklice.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti med drugim poudarjajo, da je izjemno pomembno spodbujanje različnih oblik povezovanja podjetij in ustanov znanja (visokošolskih, raziskovalnih in svetovalnih organizacij) na prednostnih tehnoloških in industrijskih področjih, ki izkazujejo potencial in gospodarske učinke (horizontalno in vertikalno povezovanje, ki zajema celotno vrednostno verigo, za pospešeno komercializacijo novih izdelkov in storitev). »Zato je nujno, da se v bodoče prizadevanja usmerijo v iskanje sinergij med razvojem znanosti, gospodarstva in okolja, da bi lahko s prebojem izboljšali prihodnost in tudi več iztržili,« je poudaril Zoran Kotolenko, namestnik generalne direktorice direktorata za trg dela in zaposlovanj.