Teržanova je svojo poslovno pot začela v eni od vodilnih svetovnih farmacevtskih družb, korporaciji GlaxoSmithKline, najprej kot produktni vodja, odgovorna za regijo Adriatic. Po nekaj letih vodenja celovitega portfelja blagovnih znamk GSK je prevzela vodenje ekipe v marketinškem oddelku za regijo Adriatic in Balkan. V tem obdobju ji je skupaj s sodelavci uspelo porušiti vse marketinške in prodajne cilje. V farmacevtskih vodah je veliko pozornost posvečala povezovanju in uravnoteženosti med prodajo in marketingom, pri tem pa sta ji bili osnovni vodili zaupanje v ekipi in strast do dela, je v obrazložitvi med drugim zapisala izborna komisija. Ta je ugotovila tudi, da so v Mlekarni Celeia oddelek marketinga pod njenim vodenjem in usmerjanjem postavili v srce podjetja ter spremenili pogled nanj; s tem je prišlo tudi do spremembe v organizaciji. »Povezali so oddelka marketing in razvoj, predvsem z željo po hitrejšem in bolj učinkovitem vstopu na trg z novimi izdelki ter ozaveščanju pomembnosti blagovne znamke. Uvedli so tudi izdelčno vodenje na najbolj pomembnih segmentih, pri čemer vodja odgovarja za razvoj izdelkov ter dobičkonosnost le-teh,« je zapisala izborna komisija in dodala, da je Teržanova z vsemi znanji in predanostjo zmogla povezati notranje in zunanje vire in na zasičenem in visoko konkurenčnem trgu prepoznavno uspeti v relativno kratkem času.
Prav tako so na včerajšnji podelitvi razglasili tudi naziv Marketinški up 2013. Tokrat sta ga prejeli Lejla Perviz in Tina Geč, ki v svojem magistrskem delu z naslovom »Animoznost porabnikov in nakup tujih izdelkov: empirična raziskava v Sloveniji« po mnenju izborne komisije poglobljeno raziskujeta izjemno zanimiv in sodoben koncept animoznosti oz. nenaklonjenosti porabnikov v povezavi z nakupnim vedenjem izdelkov in storitev, ki jih zaznavajo kot 'tuje' oz. izvirajoče iz specifične tuje države.
Avtorici sta si za osrednji namen dela zastavili proučitev animoznosti porabnikov, njenega odnosa do etnocentrizma porabnikov ter njenega vpliva na presojo kakovosti in nakup tujih izdelkov. Poleg tega je bil njun namen tudi razviti globlje razumevanje konstrukta animoznosti v Sloveniji.
Komisija je s svojimi enotnimi ocenami potrdila, da sta avtorici s svojim magistrskim delom, ki sta ga pripravili na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pod mentorstvom redne profesorice dr. Irene Vida in somentorstvom izredne profesorice dr. Tanje Dmitrović, pokazali dobršno mero raziskovalnega duha ter tako na teoretični kot na empirični ravni zasnovali odlično raziskovalno delo s praktičnimi implikacijami.
