Twitter šteje nekaj čez 1000 zaposlenih, pri čemer je večina inženirjev locirana v San Franciscu, prostore pa imajo tudi v New Yorku in Dublinu, pisarne pa imajo tudi v drugih večjih mestih. Twitter že od samega začetka beleži ekspanzivno rast, ki jo najbolj opaziš, če si inženir, pravi Trampuš. Že od samega začetka se namreč zaradi vse večjega števila tvitov trudijo ohranjati vzpostavljenost infrastrukture. Zdaj je denimo tviteraši dnevno s svojimi sledilci delijo več kot 400 milijonov tvitov, kar na letni ravni predtstavlja 60-odstotno rast. A je podjetje kljub temu šele konec minulega leta prvič splezalo na zeleno vejo. Po nekaj letih razvoja in poslovanja z angelskimi investicijami in tveganim kapitalom so namreč šele nedavno razvili poslovni sistem promocijskih tvitov. Pri tem je zanimivo, da se pojavljajo ugibanja, da naj bi se tudi Twitter, kot podjetje, ki še ni ustvarilo vidnih prihodkov oziroma dobičkov, pojavil na borzi, pri čemer bi njihove delnice kotirale med pol in milijardo dolarjev.
Življenje na Twitterju je sicer zelo podobno kot na Googlu ali Facebooku, je povedal Trampuš, ki je konec leta 2011 podobno prakso opravljal tudi na Facebooku. Do tega mesta je prišel s prijavo in nadaljnjimi telefonskimi intervjuji, v katerih je reševal določen izziv. Ko prideš v podjetje, pa se najprej srečaš z višjim menedžmentom, ki imajo vizijo, kakšen bo produkt čez nekaj let, je povedal Trampuš in nadaljeval, da vodilni tudi s tedenskimi srečanji seznajajo zaposlene z vsem, kar se dogaja v podjetju, hkrati pa se trudijo, da zaradi rasti ne bi prešli v sisteme, kakršne imajo klasična velika in zato zelo birokratska podjetja, v katerih lahko še tako banalen problem rešuješ tudi po nekaj dni.
Sicer pa je v Twitterju in drugih uspešnih mladih IT podjetjih kultura zelo hekerska. Zaposleni imajo v prostorih - ravno zdaj gradijo tudi se dodatni dve nadstropji - na voljo vse, od avtomatov za dirkanje, do mize a snooker, fitnesa, terase z zelenico in kavči v 9. nadstropju stavbe, pa seveda brezpačne hrane in pijače v @Birdfeederju. Tam se ponuja več kot 20 vrst kosmičev, suhega sadja, bonbonov in drugih slaščic, pa kava, sokovi in celo pivo. Kdor bi si mislil, da zaposleni to izrabljajo, se moti, vsaj med našim obiskom ni bilo videti kakšnega popivanja. Kar zaposleni s pridom izkoriščajo, pa je zadnji obrok, večerja, je povedal Trampuš, saj mnogi ostajajo za svojim računalnikom tudi pozno zvečer. 'Nudijo neverjetne pogoje za delo in na ta način stimulirajo zaposlene, da jim ni problem celega dneva preživeti na delovnem mestu. Tako se krepijo odnosi v podjetju in spodbuja kreativnost, ki je ključnega pomena za ustvarjanje dodane vrednosti. Sploh ne vem, zakaj bi hodil domov. Imajo vse,' je bil po obisku poln vtisov Anže Miklavec, eden od ekipe mladih marketingarjev. In zakaj tudi bi hodili, če jih tudi na toaletah pričakujejo zobne ščetke, zobna pasta in nitka.
Četudi se zdi, da mladi inženirji lahko na ta način prihranijo večino plače, temu ni tako. Stanovanja v San Franciscu so namreč lahko pravi luksuz. Trampuš je denimo najprej poklical podjetje, ki oddaja stanovanja, a si je hitro premislil, saj so za najem sobe, v kateri je bila mini kuhinja in za predelno steno še postelja, pričakovali mesečno najemnino v višini veličastnih 6800 dolarjev. A to je bilo podjetje z bolj luksuznimi stanovanji. Zdaj spi v hostlu, kjer za sobo in deljeno kopalnico na mesec odšteje okroglih 800 evrov. 'Pa sem bil te cene zelo vesel,' pravi.
S tem se lahko kaj hitro razblinijo predstave o ameriških sanjah, kjer bi z nekajkrat višjo plačo kot pri nas, lahko živel na veliki nogi. V resnici je razmerje med prihodki in stroški za mlade inženirje precej podobno kot v Sloveniji. Talenti, ki se zgrinjajo v Silicijevo dolino ali v San Francisco, so tu iz povsem drugih razlogov. Prav gotovo med njimi prednjači ta, da preprosto uživajo v tem, kar počnejo. Tudi pozno v noč, pa čeprav tega od njih nihče ne zahteva, pravzaprav je tudi v njihovih pogodbah zapisan osemurni delovni čas. Seveda s tem številni tudi uspejo in služijo milijone. Takih je v San Franciscu 7 odstotkov, drugi pa imajo še vseeno lahko precej visok standard.
