Z vsemi pravnimi vzvodi se je KBM Leasing lotil svojega bivšega direktorja Borisa Cekova in lastnika propadlega Cestnega podjetja Maribor (CPM) Janeza Škoberneta. Zoper njiju je vložil kar 1,68 milijona evrov vredno odškodninsko tožbo, v zvezi s spornim nepremičninskim poslom pa ju je lani tudi kazensko ovadil policiji in mariborskemu okrožnemu tožilstvu. Ali v očitkih KBM Leasinga obstajajo utemeljeni sumi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, še ni znano, ker se policija doslej sploh še ni lotila poizvedb.
Kljub temu je bila vložitev te ovadbe glavni argument pooblaščenca finančne družbe iz skupine NKBM, da omenjeni odškodninski zahtevek še ni zastaral. Tožba je bila vložena prepozno, pa zatrjujeta toženca. Odvetnik Matjaž Jugovec, ki zastopa Cekova, je na uvodnem naroku navajal mariborski okrožni sodnici Mirjani Pintarič, da zaradi zastaranja ne obstaja zakonska podlaga za nadaljevanje postopka, zato naj izda sklep brez nadaljnjega obravnavanja.
Drugačnega mnenja pa je bil Franci Matoz, ki je postal »hišni« odvetnik skupine NKBM potem, ko je predsedovanje uprave banke prevzel Aleš Hauc. Po njegovi presoji se lahko ta postopek nadaljuje zato, ker je vezan na domnevno storitev kaznivega dejanja. V tem primeru pa velja desetletni zastaralni rok.
Okoliščine zastaranja še niso kristalno jasne, zato si o tem ni naredila dokončnega mnenja, je v petek strankam pojasnila sodnica Pinteričeva. Zato bo najprej zaslišala predlagane priče in izdala vmesno sodbo, nato pa bo odločila tudi o predlogu Matoza, po katerem naj bi v postopek pritegnili cenilca nepremičnin in izvedenca finančne stroke.
Iz včerajšnjih navajanj sprtih strank izhaja, da se je sporni posel začel odvijati leta 2007. Tedaj je CPM približno dva hektarja veliko zemljišče v Bukovžlaku prodal družbi Ekos iz Celja, ki je bila v 100-odstotni lasti Škoberneta. Kupnina je znašala 1,2 milijona evrov. Sočasno je Škoberne sklenil pogodbo s Cekovom, na podlagi katere je KBM Leasing odkupil zemljišče za 1,68 milijona evrov in ga je oddal Ekosu nazaj v najem (sell and lease back).
Ekos bi moral odplačati lizing v enem letu, vendar ni plačal niti enega izmed štirih dogovorjenih obrokov, glavnice pa tudi ne. Rok plačila sta družbi Ekos in KBM Leasing potem z aneksi podaljševala vse do leta 2011. To sta počela kljub dejstvu, je v petek izpostavil Matoz, da sta Cekov in Škoberne že leta 2008 sklenila prodajno pogodbo, po kateri je KBM Leasing prodal zemljišče nazaj Ekosu z argumentom, da so bile vse obveznosti iz naslova lizinga poplačane. Na podlagi te pogodbe je šel Škoberne v NLB in je tam najel milijon evrov težko posojilo. Ker KBM Leasing omenjenih hektarjev dotlej ni vpisal v zemljiško knjigo, se je lahko ljubljanska banka vanjo vpisala kot prvi hipotekarni upnik.
Ko so to v KBM Leasingu ugotovili, se je družba kasneje sicer vpisala na drugo mesto med upniki, vendar je verjetnost, da bo doživela poplačilo, enaka ničli, saj Škobernetovo podjetje tudi NLB ni vrnilo sposojenega denarja. Škoberne je Ekos pripojil k nekem drugem podjetju in ga nato likvidiral.
Odgovornost za to, da se KBM Leasing ni pravočasno vpisal v zemljiško knjigo, Cekov prelaga na enega izmed uslužbencev. Kot je včeraj razložil odvetnik Jugovec, je njegova stranka takoj, ko je izvedela za ta spodrsljaj, poslala dopis Ekosu, obvestila upravo NKBM in odvzela vsa pooblastila Antonu I., ki je kmalu zatem zapustil KBM Leasing.