Po neuspešni prodaji prek zbiranja ponudb bo v kratkem stoodstotni »cerkveni« delež v Steklarni Rogaška naprodaj na javni dražbi. Tako je sodišče potrdilo predlog, po katerem bo izklicna cena zanj znašala 6,7 milijona evrov. To pomeni 0,31 evra za delnico, kar je nekoliko manj od lanskoletne cenitve. To je izvedla družba KPMG, po njenih ocenah pa bi vrednost delnice Steklarne Rogaška v primeru prodaje večinskega paketa znašala med 0,36 in 0,41 evra za delnico, v primeru manjšinskega pa od 0,27 do 0,31 evra za delnico.
Nadškofijska Metropolitana, ki ima zastavno pravico na delnicah (te so v lasti družbe Zvon Ena Holding v stečaju) sicer že dalj časa prodaja Steklarno Rogaška. Kot favorit za nakup se je lani omenjalo manjše podjetje SR Kapital v lasti Marka Krušnika. Vendar podjetje, ki je lani doseglo 1643 evrov prihodkov od prodaje in dobrih sedem tisoč evrov čiste izgube, lastnih sredstev za nakup sploh nima. Kot možna kupca Steklarne Rogaška sta se omenjala tudi največja steklarna na svetu Waterford iz Irske in eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev kristala in porcelana Lenox iz ZDA. Steklarna Rogaška je v lanskem letu poslovala slabše. Prihodki od prodaje so se ji znižali za šest odstotkov, na slabih 34 milijonov evrov, čisti dobiček pa se je skoraj prepolovil, na 564.000 evrov.
Dalj časa je naprodaj tudi Steklarna Hrastnik. Čeprav je njen lastnik, poslovnež Igor Lah, šele nedavno angažiral družbo Deloitte kot finančnega svetovalca pri prodaji, je ta po naših informacijah naprodaj že dve leti. Med morebitnimi kupci se omenja italijanska steklarna Vetreria di Borgonovo, s katero naj bi se Lah v preteklosti že dogovarjal. Za Italijane je Steklarna Hrastnik zanimiva zaradi tako imenovanega programa special, ki obsega proizvodnjo steklenic in kozarcev za embaliranje, steklene zamaške, izdelke za široko potrošnjo (vrče, vaze...) in industrijsko steklo (zaščitna stekla). Program special se izvaja v pred nekaj leti na novo zgrajeni avtomatizirani tovarni. Tudi proizvodnja Vetrerie di Borgonovo je v celoti avtomatizirana, s približno trikrat manj zaposlenimi pa italijanska steklarna doseže bistveno več prihodkov od prodaje kot Steklarna Hrastnik. Ta jih je ustvarila 45 milijonov evrov, kar je na letni ravni predstavljalo 1,5-odstotno rast. Druga dva programa Steklarne Hrastnik sta vitrum (steklo široke potrošnje in zaščitna stekla) in opal (razsvetljavno steklo, darilni program in promocijske steklenice).
Med možnimi prevzemniki, ki imajo podobno dejavnost kot Steklarna Hrastnik, bi lahko bili ena največjih evropskih steklarn Pasabahce iz Turčije ter nemški steklarni Rastal in Glaskoch (lastnik blagovne znamke Leonardo). Preostali morebitnimi kupci so finančni skladi, je dejal poznavalec razmer, ki ni želel biti imenovan. Na vprašanja, zakaj se je odločil za prodajo Steklarne Hrastnik (obvladuje jo prek ciprskega podjetja Ampelus Holding Limited), kdaj bo zaključen prodajni postopek in ali se je Vetreria di Borgonovo že zanimala za nakup Steklarne Rogaške, Lah ni odgovoril. Po odgovore nas je napotil k pooblaščencu za postopek prodaje v Delloitu Janezu Škrubeju. Ta podrobnosti ni želel razkrivati, pojasnil pa je, da poznajo podjetja iz steklarske panoge in da bodo z njimi stopili v stik glede prodajnega postopka.
