Medtem ko je privatizacija na Hrvaškem v polnem zamahu, postaja vedno bolj očitno, da slovenske družbe pri njej niso zaželene, četudi bi oddale najboljšo ponudbo. Hrvaška vlada je namreč včeraj iz boja za nakup Croatie Osiguranje izločila Zavarovalnico Triglav, čeprav je ta za delnico hrvaške zavarovalnice ponudila dobrih deset odstotkov več kot poljska PZU in skoraj 30 odstotkov več kot rovinjska skupina Adris, ki že od vsega začetka velja za najresnejšega favorita.
Odločitev hrvaške vlade je še toliko bolj nenavadna, ker so od enajstih morebitnih vlagateljev le trije oddali nezavezujočo ponudbo, Triglav pa je bil na hrvaško zavarovalnico po prevzemu pripravljen prenesti celo vse svoje zavarovalnice na Balkanu.
Erjavec čaka na prošnjo Triglava
»Odločitev hrvaške vlade spoštujemo, a kljub temu menimo, da bi Zavarovalnico Triglav, ki je oddala najvišjo ponudbo, lahko povabili v drugi krog. S tem bi se povečala konkurenca med vsemi ponudniki, kar je dobro za hrvaško vlado, hkrati pa bi omogočili enake možnosti vsem trem ponudnikom, da na podlagi skrbnega pregleda ponudijo primerno ceno,« so nam povedali v Slovenski odškodninski družbi (Sod) in zatrdili, da načrte največje slovenske zavarovalnice glede načrtovanega nakupa Croatie Osiguranje podpirajo. S prevzemom hrvaške zavarovalnice bi Triglav postal največja zavarovalna skupina na Balkanu in druga največja v srednji Evropi, po neuradnih ocenah pa bi sinergijski učinki med obema zavarovalnicama znašali od 50 do 100 milijonov evrov, kar je celo več kot znaša skupni dobiček obeh zavarovalnic.
»Če bo Zavarovalnica Triglav za to zaprosila, ji bomo v prihodnje ponudili potrebno podporo pri uveljavljanju njenih načrtov na hrvaškem zavarovalniškem trgu,« so se včeraj odzvali tudi na ministrstvu za zunanje zadeve pod vodstvom Karla Erjavca. Na vprašanje, ali bo zahtevala pojasnila hrvaške vlade, zakaj je izločila ponudbo Zavarovalnice Triglav, predsednica vlade Alenka Bratušek včeraj ni želela konkretno odgovoriti. Iz njenega kabineta so sporočili, da »predsednica vlade verjame, da Vlada Republike Hrvaške svoje odločitve sprejema transparentno in argumentirano in bo svojo odločitev znala tehtno pojasniti«.
Kako so Hrvati izločili najboljšo ponudbo
Toda prav argumenti, s katerimi je hrvaška vlada iz boja za nakup največje hrvaške zavarovalnice izločila Triglav, le stežka zdržijo resno presojo. Kot ključni razlog za zavrnitev ponudbe so namreč navedli, da Triglav nima dovolj razpoložljivega kapitala in bi moral pred prevzemom tudi sam izvesti dokapitalizacijo. Zaradi tega po ocenah hrvaške vlade posla ne bi mogli zaključiti še pred iztekom letošnjega leta, kot so si zadali. Če bi take pogoje denimo uveljavljali lastniki Mercatorja, Agrokor Ivice Todorića nikoli ne bi imel možnosti niti za izvedbo skrbnega pregleda. Kot je znano, Agrokor tudi po več kot dveh letih še vedno nima zagotovljenega denarja za prevzem Mercatorja, a so lastniki na čelu z NLB in Pivovarno Laško z njim kljub temu podpisali prodajni sporazum.
Toda za razliko od Agrokorja pri Triglavu plačilo kupnine sploh ni vprašljivo, saj bi v času do izvedbe dokapitalizacije posel financiral s posojilom ameriške investicijske banke Goldman Sachs (ta Triglavu svetuje pri prevzemu Croatie Osiguranje). Po neuradnih informacijah so bili vsi trije vlagatelji pogodbo pripravljeni podpisati še pred koncem letošnjega leta. Prav zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja dovoljenj lokalnih regulatorjev so v Triglavu zaključek posla predvideli v šestih mesecih, medtem ko v PZU pričakujejo, da jim bo dovoljenja uspelo dobiti v treh mesecih, v Adris Grupi pa v »zakonskem roku«.
Hrvaška vlada pa je kot nesprejemljiv označila tudi predlog Triglava za dokapitalizacijo Croatie Osiguranje, po katerem bi Triglav hrvaško zavarovalnico namesto z denarjem dokapitaliziral s svojimi hčerinskimi zavarovalnicami. To po njihovem prepričanju namreč ne bi privedlo do krepitve tržnega položaja Croatie Osiguranje, čeprav bi ta čez noč dobila dodatne tri odstotke hrvaškega zavarovalnega trga, slabih sedem odstotkov makedonskega trga, okoli tri odstotke srbskega trga, skoraj 20 odstotkov trga neživljenjskih zavarovanj v Makedoniji in nekaj več kot 40 odstotkov črnogorskega zavarovalniškega trga. Kot popolnoma nesprejemljivo je hrvaška vlada označila tudi možnost, da bi Triglav dokapitalizacijo, s katero bi financiral prevzem Croatie Osiguranje, izvedel na zagrebški borzi, čeprav tega v Triglavu nikoli niso načrtovali. Po končanem prevzemu so nameravali namreč na zagrebško borzo uvrstiti zgolj delnice Triglava, saj so se v zadnjih mesecih med domačimi vlagatelji pojavljali očitki, da bodo hrvaški vlagatelji s prodajo Croatie Osiguranje izgubili možnost vlaganja v perspektiven zavarovalniški trg na Balkanu.
Slovenci na Hrvaškem še brez uspehov
Vse bolj je torej očitno, da je Slovenija bistveno bolj odprta za hrvaške vlagatelje kot Hrvaška za slovenske. Nekatere največje prevzeme v Sloveniji so namreč v zadnjih letih izvedle prav hrvaške družbe. Atlantic Grupa Emila Tedeschija je tako za 243 milijonov evrov kupila Drogo Kolinsko, največjo slovensko prehrambno skupino, hrvaški Dukat (v lasti francoskega Lactalisa) je v začetku leta prevzel Ljubljanske mlekarne, Croatia Osiguranje je skoraj desetodstotna lastnica Save Re, Agrokorju pa se – če mu bo naposled uspelo zbrati potreben kapital – obeta prevzem Skupine Mercator. Poleg tega so hrvaški pokojninski skladi drugi največji lastnik Krke, v lasti pa imajo tudi deset odstotkov Mercatorja, kjer imajo v nadzornem svetu tudi svojega predstavnika. Hrvaški pokojninski skladi so tudi med večjimi lastniki Zavarovalnice Triglav in imajo kot v Mercatorju svojega predstavnika tudi v nadzornem svetu.
Bistveno manj uspešne so bile na Hrvaškem slovenske družbe. Po podatkih Banke Slovenije skupna vrednost slovenskih naložb na Hrvaškem sicer znaša kar 1,6 milijarde evrov, vendar pa pretežen del tega zneska odpade na tako imenovane greenfield naložbe. Še največja prevzema je na Hrvaškem uspelo izvesti Petrolu (Euro-Petrol) in Mercatorju (Getro in Presoflex), vse prevzete družbe pa so bile v zasebni lasti.
