Čeprav je skupina Impol iz Slovenske Bistrice, ki sodi med pomembnejše evropske predelovalce aluminija, zaradi ohlajanja trga za skoraj osem odstotkov oziroma 40 milijonov evrov zgrešila načrtovane prihodke, je lansko leto končala z najvišjim dobičkom po predkriznem letu 2007.
Če je vodstvo skupine, ki združuje 24 podjetij, še v začetku leta v pričakovanju zmerne rasti na evropskem trgu upalo na kar 519 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar bi bil najboljši rezultat v zgodovini Impola, so se razmere v nadaljevanju leta očitno zaostrile. Po napovedih dolgoletnega predsednika uprave Jerneja Čokla so se prihodki skupine Impol povečali s 463 na dobrih 480 milijonov evrov, kar predstavlja okoli 4-odstotno rast. Obenem naj bi čisti dobiček zvišali za več kot petino, na okoli 15 milijonov evrov. To je občutno nad prvotnimi načrti.
Da bi vsaj ohranili rezultate iz leta 2012, so se v Impolu odločili minimizirati naložbe v osnovna sredstva, delovati z minimalnimi zalogami in s tem minimalno vezavo virov v obratnih sredstvih, ponovno racionalizirati proizvodne procese in med drugim tudi nadaljevati prehod načina upravljanja z dvotirnega v enotirnega, kar naj bi bilo zaključeno do konca letošnjega leta.
Čeprav so v Impolu lani močno izboljšali dobičkonosnost prihodkov, sta pomembnejša kazalnika uspešnosti poslovanja denarni tok iz poslovanja (EBITDA) in prosti denarni tok, ki prikazujeta, v kolikšni meri je družba sposobna poplačati svoje dolgove. Še konec leta 2012 je imela namreč skupina Impol za skoraj 200 milijonov evrov finančnih obveznosti do bank, od tega je polovica zapadla v letu 2013. Ali so izpolnili načrte in EBITDA obdržali na ravni 41 milijonov evrov, še ni znano. Neznanka ostaja tudi višina prostega denarnega toka, ki pokaže tudi, koliko sredstev je Impol sposoben izplačati svojim delničarjem. Ti so tako rekoč življenjsko odvisni od dividend.
Menedžerji slovenjebistriške metalurške skupine, združeni v podjetju Impol 2000, so namreč lani prešli šele polovico poti pri poplačilu enega največjih menedžerskih prevzemov. Leta 2007 so pri bankah najeli za 43 milijonov evrov posojil, ki jih od tedaj financirajo z dividendami in opravljanjem storitev za odvisno družbo. Od Impola so si leta 2012 tudi izposodili 2,5 milijona evrov. Če so v lanskem letu v skladu s časovnim načrtom poplačali novih 4,5 milijona evrov obveznosti do bank, jim je ostalo še dobrih 21 milijonov evrov neporavnanih obveznosti. Po zadnjih podatkih bi omenjeni znesek moral zapasti v letošnjem letu. Ali so ga Impolovi menedžerji reprogramirali, ni znano. Skupina Impol, ki ima v Slovenski Bistrici več kot 1100 zaposlenih, v srbski družbi Seval pa še dobrih 700, sodi med deset največjih slovenskih izvoznikov in med 15 absolutno največjih družb v državi.
Kljub vzponu poslovanja jo v zadnjem času bremeni tudi medijsko odmevno sojenje na okrožnem sodišču v Mariboru. Kot je znano, obtožnica Čokla, družbo Upimol 2000 in njenega direktorja bremeni oškodovanja Impola v letih od 1998 do 2006 za skoraj dva milijona evrov. Vpleteni sicer zavračajo očitke, da bi Upimol, ki je sodeloval pri lastninjenju Impola, oškodoval slovenjebistriško družbo. Nasprotno trdijo, da je Impol prek Upimola pridobil najmanj 22 milijonov evrov.
