Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) se po več kot petih letih vrača v Slovenijo. S to odločitvijo, sprejeto na povabilo vlade, je EBRD Slovenijo na neki način dejansko izločila iz družbe razvitih držav. Iz teh se razvojna banka, ki je v lasti 64 držav, namreč umika, tako kot se je v letu 2008, po rekordni gospodarski rasti leto prej, umaknila iz Slovenije.
Zanimanja za morebitne naložbene priložnosti, kot je na primer Telekom Slovenije, katerega privatizacija je vseskozi na njihovem dnevnem redu, ali Sava Re, katere solastniki so postali lani, tudi po odhodu iz Slovenije banka sicer ni opustila.
Privatizacija, privatizacija in še enkrat privatizacija
Ali se EBRD, nekdanja manjšinska lastnica NLB, tokrat vrača predvsem kot svetovalec ali bolj kot vlagatelj, ni jasno, saj na finančnem ministrstvu pričakovanj ne razkrivajo. Povedali so, da so se z EBRD lani v okviru rednega sodelovanja dogovorili za ponovno odprtje pisarne v Sloveniji, kakšno vlogo bodo zaupali EBRD in v katerih konkretnih naložbah bi jih želeli videti, pa ne pojasnjujejo. »Slovenija je trenutno v procesu gospodarskega okrevanja, kjer sta sanacija bančnega sistema in postopek privatizacije ključna na poti k uspehu,« so zapisali na finančnem ministrstvu in pojasnili, da so se predstavniki EBRD v začetku februarja udeležili konference na temo prestrukturiranja dolga in insolventnosti. »Strokovnjaki na konferenci so razpravljali tudi o tem, kako lahko domače banke in tuji investitorji sodelujejo v tem procesu,« so dodali na ministrstvu, medtem ko so nam v EBRD odgovore na naša vprašanja obljubili v prihodnjih dneh.
Dejstvo je, da prezadolženo slovensko gospodarstvo močno potrebuje kapital, medtem ko imamo svetovalcev, kot je videti, za zdaj dovolj. Pričakovanja, da bi razvojna banka EBRD, ki se je v Sloveniji v preteklosti že opekla, a iz marsikatere naložbe izstopila tudi z dobičkom, vlagala v tvegana podjetja, so verjetno iluzorna. Prav tako ni pričakovati, da bodo aktivnosti EBRD v Sloveniji glavni instrument za prestrukturiranje prezadolženega gospodarstva.
EBRD je sicer že leta 2010 v strategiji za Slovenijo nakazala možnost vrnitve. »Potencialno novo vlogo EBRD« so videli v odzivih na krizo in finančnih potrebah za okrevanje gospodarstva, a hkrati zagotovili, da bodo njihove aktivnosti »zelo selektivne« ter osredotočene na industrijo, trgovino in agroživilstvo, na finančni sektor ter infrastrukturo, energetiko in okolje. Slovenska infrastruktura je zanimanje EBRD vzbudila že leta 2006, a aktivnosti banka ni izvajala, ker »vlada ni dovolila nikakršnega znatnejšega sodelovanja zasebnega sektorja na področju infrastrukture«. Svoj vpliv na prehod v tržno gospodarstvo so označili za »zmeren«.
»Vrnitev EBRD kaže, da položaj države ni dober«
»Prisotnosti EBRD si v principu nihče ne želi. Dejstvo, da je EBRD Slovenijo že zapustila, zdaj pa se vrača, namreč kaže, da položaj v državi ni ravno dober. V tem trenutku, ko predstavlja pomanjkanje lastniškega kapitala veliko težavo, je vnovičen prihod EBRD verjetno koristen, zagotovo pa to ne more biti glavni instrument,« je prepričan dr. Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete. Nekdanji minister za razvoj in nekdanji guverner centralne banke Mitja Gaspari meni, da vnovičen prihod EBRD v Slovenijo ne more škoditi, se mu zdi pa odločitev razvojne banke nepričakovana, saj se Slovenija spopada s težavami, ki so povsem splošno ekonomske narave. Posebne dodane vrednosti v prihodu EBRD, ki je že bila v lastništvu NLB, pa posebne koristi od tega ni bilo, ne vidi.
Drugi sogovorniki, ki so želeli ostati neimenovani, vidijo v vnovičnem prihodu EBRD v Slovenijo »dejansko degradacijo države«, pa čeprav se nam ocene uradno niso znižale. Glede na pretekle negativne izkušnje EBRD v Sloveniji pričakujejo tokrat večjo previdnost razvojne banke, ki tudi sicer ni naklonjena strateškemu lastništvu podjetij, ampak zaseda predvsem vlogo portfeljskega lastnika. Tudi dr. Mrak je poudaril, da si je sam že pred leti želel, da bi EBRD bolj sodelovala v obliki lastniških vložkov, čeprav večinoma nastopa kot portfeljski lastnik. Interesa za vstop v podjetja, kot je na primer Cimos, v EBRD menda nimajo, čeprav bi jih lahko po drugi strani po pojasnilih naših sogovornikov realne analize poslovanja podjetij in pozitivne ocene o prihodnjem razvoju osrednje dejavnosti podjetij prepričale tudi v sodelovanje pri takšnih zgodbah. Vprašanje je, katera slovenska podjetja so tokrat vzbudila zanimanje EBRD, verjetno pa ni zgolj slučaj, da se razvojna banka v Slovenijo vrača v trenutku, ko vlada napoveduje privatizacijo, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa se pripravlja na prodajo prenesenih terjatev bank in pripadajočih zavarovanj. Največji projekt EBRD je v Sloveniji trenutno posojilo TEŠ v višini 200 milijonov evrov (skupaj z Evropsko investicijsko banko), o financiranju se dogovarjajo tudi s Hidrio, Agrokorju pa financirajo prevzem Mercatorja. EBRD je v lanski dokapitalizaciji vplačala za 7,5 milijona evrov novih delnic Save Re, ki so bile včeraj vredne skoraj 11 milijonov evrov oziroma 3,2 milijona evrov več, medtem ko so bili v lastništvo Abanke leta 2012 pripravljeni vstopiti šele po morebitni združitvi Abanke in Gorenjske banke.
Ali bo vloga EBRD pri sanaciji slovenskega gospodarstva tokrat za državo učinkovitejša, naši sogovorniki niso želeli ugibati, menijo pa, da bi lahko bil vpliv razvojne banke pozitiven, če se bo le lotila večjih težav, to je pomanjkanja kapitala in prestrukturiranja podjetij. »Dejstvo je, da v Sloveniji prepotrebnega kapitala ni, a percepcija, da bodo tujci reševali zavožena podjetja, je napačna,« meni eden od naših sogovornikov, ki pa se boji, da bodo v EBRD iskali zgolj najboljše naložbene priložnosti. »S tem namen razvojne banke zagotovo ne bo dosežen,« dodaja.
