Gospodarsko okrevanje prinaša s seboj tudi boljše razpoloženje na svetovnem in evropskem finančnem trgu, kar je le slaba tolažba za zaposlene v nekaterih velikih bančnih skupinah, ki bodo po zadnjem napovedanem valu odpuščanj ostali na cesti. V bankah ostaja namreč zniževanje stroškov dela tako kot skozi vso krizo še vedno priljubljen način boja proti krhki finančni stabilnosti in nizki dobičkonosnosti.
Stres povzroča zdravstvene težave bančnikov
Na kakšnem prepihu so se med krizo znašli zaposleni v finančnem sektorju, kažejo naslednji podatki. Po podatkih Eurostata se je število zaposlenih v evropskem finančnem sektorju (brez upoštevanja zavarovalništva in pokojninskih skladov) od zadnjega četrtletja 2008 do konca tretjega četrtletja lani znižalo s 4,3 na malo manj kot 3,9 milijona. Samo v bančništvu je bilo konec leta 2012 tri milijone zaposlenih ali 200.000 manj kot na začetku krize, pa kažejo zadnji razpoložljivi podatki Združenja evropskih bank (EBF). Nič bolje ni čez lužo, kjer so se samo banke Merill Lynch (35.000), JP Morgan Chase (35.000), Bank of America (37.500) in Citigroup (75.000) med krizo znebile skoraj 200.000 delovnih mest. V ameriških bankah je trenutno zaposlenih okoli dva milijona ljudi.
Prestrukturiranje finančnega sektorja v razvitem svetu je med zaposlene vneslo strah pred negotovo usodo, znižanjem plač ali ostrimi soočenji z razbesnelimi strankami, ki iščejo povzročitelje finančne krize med vsemi bankirji, tudi tistimi z najnižjimi pooblastili. Rezultat naštetih dejavnikov je stres, zaradi katerega trpi zdravje zaposlenih v finančnem svetu. Združenje finančnih sindikatov UNI Finance Global Union je v poročilu za leto 2013 napisalo celo, da postaja »šibko zdravje zaposlenih v finančnem sektorju naslednja faza finančne krize«. UNI, ki združuje 26 sindikatov finančnega sektorja, poroča, da so v kar 80 odstotkih sindikatov ugotovili poslabšanje zdravja svojih članov, kar povezujejo prav z odpuščanji in pritiski na delovnem mestu.
In ti v prihodnje ne bodo nič manjši, saj so nekatere izmed največjih evropskih in ameriških bančnih skupin zopet napovedale množična odpuščanja. To je ob objavi letnih rezultatov, ki so prinesli rekordnih 14 milijard evrov globoko izgubo, napovedala denimo največja italijanska bančna skupina UniCredit, razvejena po praktično vsej Evropi, tudi v Sloveniji. Do konca leta 2018 naj bi znižala število zaposlenih za 8500, s čimer želi znižati stroške poslovanja za 1,3 milijarde evrov, k čemur bo prispevala tudi okrepitev spletnega bančništva.
Na prvem mestu bonusi, zaposleni zadnja briga
Tudi nemška Deutsche bank bo odpuščala, delo v drugih bankah naj bi si moralo poiskati okoli 500 investicijskih bančnikov. Na dosti večji rez na tem področju se pripravlja britanska banka Barclays. V reorganizaciji investicijske enote naj bi ukinili kar 12.000 delovnih mest. Povod za odločitev izvršnega direktorja Antonyja Jenkinsa je nedobičkonosnost investicijske enote. Donos na kapital (ROE) je lani znašal nekaj več kot osem odstotkov ali manj od cene, ki jo banka plačuje za kapital. Ob tem se je delež stroškov v prihodkih povečal z 39,6 na 43,2 odstotka. Kljub temu se je Jenkinsu zdelo primerno, da vodilnim kadrom za desetino zviša bonuse, kar je upravičil s strahom, da bi sicer odšli h konkurenci. Istočasno je mirne vesti za prav toliko znižal plače zaposlenih za določen čas.
Za manever množičnega odpuščanja se odloča tudi Royal bank of Scotland (RBS), ki je v večinski lasti države, na plečih katere se je rešila propada. RBS je doslej odpustila že 40.000 zaposlenih, sedaj pa naj bi načrtovala dodaten globok rez. Z ukinjanjem nekaterih delov mednarodne mreže in investicijskega bančništva bo zmanjkalo prostora za 30.000 delovnih mest, kar predstavlja četrtino vseh zaposlenih. A usode malih ljudi se očitno vodilnih v banki ne dotaknejo. Kljub 8,24 milijarde funtov (9,84 milijarde evrov) visoki izgubi pred davki so si namreč razdelili za več kot pol milijarde funtov bonusov.
Še bolj so britansko javnost razbesneli 2,3 milijarde funtov visoki bonusi vodilnim kadrom v bančni skupini HSBC, ki se je med krizo odkrižala več kot 40.000 zaposlenih. Kljub 30-odstotnemu znižanju dobičkov so za 15 odstotkov zrasli tudi bonusi na ameriškem Wall Streetu. Jamie Dimon, prvi mož finančne skupine JP Morgan Chase, ki je stala za skrivnostno lansko izdajo slovenskih obveznic, je lani dobil 20 milijonov dolarjev (okoli 15 milijonov evrov) visok bonus ali 74 odstotkov več kot leto pred tem. Uganili ste, JP Morgan Chase naj bi hkrati letos ukinil 8000 delovnih mest, potem ko jih je v preteklih letih več kot 20.000.
