Nekdanji vodilni nacionalnega letalskega prevoznika se bodo očitno znašli na sodišču. Adria Airways je namreč po naših informacijah že lani, ko je družbo še vodil Klemen Boštjančič, vložila odškodninske tožbe in kazenske ovadbe proti nekdanjemu komercialnemu direktorju Adrie Tomažu Kostanjšku (zdaj prvi mož Kompasa) in proti njegovemu pomočniku Tomažu Škoficu. Adria naj bi jima očitala sklepanje fiktivnih pogodb za posredništvo pri prodaji letalskih vozovnic.

Vložitev tožb so nam potrdili tudi v Adrii Airways, kjer pa podrobnosti zaradi interesa postopka ne razkrivajo. Na okrožnem tožilstvu v Kranju so nam potrdili, da so prejeli kazensko ovadbo zoper dva osumljenca in da je postopek v fazi dodatnega zbiranja obvestil, medtem ko njunih identitet zaradi varstva osebnih podatkov niso želeli razkriti. Po naših neuradnih informacijah gre prav za Kostanjška in Škofica.

Kaj in komu je v ZDA dejansko plačevala Adria?

V Dnevniku smo že decembra leta 2011 poročali, da je Adria zastopstvo za prodajo vozovnic na trgih ZDA, Kanade in Južne Amerike zaupala podjetju Melius, ki ga zastopa Aziz Kreso, sedež podjetja pa je v restavraciji Kreso's Restaurant v Kentuckyju. Nekaj mesecev kasneje je Adria sklenila pogodbo s podjetjem Estrategias iz Mehike, katere zastopnik je prav tako Aziz Kreso, slednje podjetje pa naj bi dejansko nadziralo in pospeševalo prodajo na trgih ZDA, Kanade, Brazilije, Kolumbije in Čila. Za iste trge je imela tako Adria pogodbi z dvema podjetjema z istim predstavnikom, pri čemer naj bi prvo karte prodajalo, drugo pa prodajo nadziralo. V Adrii so ugotovili, da nobeno od navedenih podjetij vozovnic ni prodajalo, niti ni agentom, ki so jih dejansko prodajali, nudilo nobene podpore. Še več, ameriški poslovni partnerji Adrie, šlo naj bi za American Express, so družbo celo obvestili, da predstavnikov slovenskega letalskega prevoznika ni mogoče najti.

Kljub navedenemu naj bi Adria obema družbama od leta 2009 do lani izplačala več kot 400.000 evrov. Tako Kostanjšku kot Škoficu naj bi Adria zdaj očitala sklenitev škodljivih pogodb in odobritev izplačil, saj da sta vedela, da podjetji obveznosti ne izpolnjujeta. Melius ni imel s prodajo letalskih vozovnic nobenih izkušenj, bil je brez zaposlenih in brez poslovnih prostorov, celo brez spletne strani in telefonske številke. Poleg tega je bilo podjetje ustanovljeno šele leta 2008, in sicer zgolj za namen sklenitve pogodbe z Adrio. Kostanjšek naj bi se namreč z Azizom Kresom vnaprej dogovoril o poslu, hkrati naj bi izdelavo poročila o delu Meliusa naložil kar zaposlenim na Adrii.

Melius tako vozovnic po naših informacijah nikoli ni prodajal, niti ni bil to nikoli njegov namen, ampak je za prodajo zgolj pobiral provizijo. Podobno vlogo, to je zgolj pobiranje provizij, naj bi imelo tudi podjetje Estrategias, s katerim je pogodbo, kot smo že poročali, podpisal Kostanjšek. V Adrii naj bi ugotovili, da sta obe pogodbi fiktivni, oba posla pa je družba izvajala v skladu z navodili Kostanjška in njegovega namestnika Škofica, ki je menda za omenjene posle dobil celo stimulacijo. Dokazov za to, da bi njuna takrat nadrejena, Tadej Tufek in Marjan Ravnikar, vedela za njuno početje, v Adrii po naših informacijah niso našli.

Turškemu posredniku dodatek za že dogovorjeni posel

Podobno škodljivo pogodbo naj bi imela Adria podpisano z zastopnikom za turški trg. Kostanjšek naj bi z družbo Adria Turizem sklenil pogodbo oziroma dodatek k pogodbi, po katerem naj bi ta za Adrio za prevoze osebja turške prevozne družbe organizirala rezervacije, sezname potnikov in podobno. A Adria je bila do teh storitev po trditvah naših virov upravičena že na podlagi prej sklenjene pogodbe z isto družbo in to za bistveno nižjo ceno. Čeprav se je dodatek k pogodbi nanašal zgolj na del potnikov, to je le na uslužbence turškega transportnega podjetja, je Adria zanje plačevala višjo ceno, kot jo je plačala za vse potnike, v katere bi morali biti ti že tako ali tako všteti. Od maja 2007 do junija 2011 naj bi Adria turški družbi tako plačevala dvakrat za iste storitve, po neuradnih informacijah okoli 300.000 evrov preveč.

Od tam naši viri pojasnjujejo, da je Adria potnike za omenjeno turško prevozno podjetje prevažala že vse od leta 2005. Šele dve leti kasneje, ko je bil sklenjen dodatek, pa je morala Adria turškemu podjetju začeti posebej plačevati za omenjene potnike, ne da bi imel turški partner Adrie kakšno dodatno delo. Kostanjšek bi moral vedeti, da je dodatek nepotreben in Adrii v škodo, cene pa odstopajo od povprečja, naj bi v tožbi zatrjevala Adria, kjer naj bi hkrati še ugotovili, da Kostanjšek za podpis omenjenega dodatka k pogodbi sploh ni imel pooblastila.

Poleg navedenega naj bi Kostanjšek sam brez pooblastil enemu od zaposlenih zvišal plačo, in sicer za skoraj 1000 evrov bruto na mesec. O njegovi odločitvi, ki je Adrio od leta 2007 do lani stala več kot 80.000 evrov, tudi Ravnikar in Tufek menda nista vedela nič.

Od Kostanjška in Škofica naj bi zdaj Adria za ameriški posel terjala povračilo okoli 400.000 evrov škode, od Kostanjška pa še posebej povračilo okoli 380.000 evrov škode. Na krajnskem tožilstvu so nam sicer pojasnili, da je ovadba podana zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ovadba se nanaša na sum pridobitve velike premoženjske koristi ali povzročitve velike premoženjske škode, kar se kaznuje z zaporom od enega do osmih let, in na zlorabo pooblastila za pridobitev premoženjske koristi, kar se kaznuje z zaporom do treh let, in za pomoč pri tem.