V podjetjih Peko, MLM, Aha Mura in Svea Zagorje, ki skupaj zaposlujejo več kot 2500 ljudi, še vedno čakajo na odločitev vlade, ki pa o njihovi usodi na včerajšnji seji uradno ni niti razpravljala. Na gospodarskem ministrstvu hkrati napovedujejo nove jamstvene sheme za podjetja, pa čeprav je kljub vsem doslej sprejetim shemam v zadnjih štirih letih v stečajih končalo več kot 2300 podjetij, število brezposelnih pa se je v istem času podvojilo, na več kot 120.000.
Medtem ko gospodarski minister Stanko Stepišnik podjetjem obljublja reševanje, minister za finance Uroš Čufer pravi, da ni niti kriterijev za odločitev, katera podjetja reševati. »Država je zadnja, h kateri se lahko podjetja obrnejo po pomoč,« je dejal v pogovoru za časnik Finance. Vse kaže, da soglasja o tem, kako in ali sploh reševati podjetja, v vladi za zdaj ni. Dejstvo je, da seznamu prosilcev ni videti konca, a časa za mencanje ni in vladi se čas za sprejem odločitev in odgovornosti zanje izteka.
Brez likvidnostnega posojila stečaj MLM neizbežen
Izključno v rokah ministrstva za gospodarstvo in slovenske vlade je ta čas preživetje mariborskega podjetja MLM in obstoj več kot 500 delovnih mest. Vodstvo podjetja, ki se je znašlo v postopku prisilne poravnave, je namreč zaprosilo za državno poroštvo za najem 5,1 milijona evrov bančnega posojila. Predsednik uprave MLM Boris Šlamberger je pojasnil, da naj bi gospodarsko ministrstvo že potrdilo njihovo vlogo in jo posredovalo vladi, česar pa nam na ministrstvu niso potrdili.
MLM zelo potrebuje omenjeni kredit, ki so ga že odobrile Probanka, Abanka in NKBM. Če livarna denarja ne bo dobi la, je njen stečaj samo vprašanje časa. »Kako dolgo še lahko poslujemo brez teh likvidnostnih sredstev, vam seveda ne bom komentiral. Podjetje posluje v skladu s prisilno poravnavo,« nam je pojasnil Šlamberger. S pomočjo posojila bi prezadolženo podjetje zmoglo preživeti do jeseni, dotlej pa naj bi lastniki dokončali pogajanja s skrivnostnim strateškim partnerjem, ki je po poročanju Večera pripravljen ohraniti in nadalje razvijati zdravo jedro skupine.
Nadzornikom Peka prekipelo
Da časa za zgolj besede ni več, saj da živijo v Peku, Aha Muri in Svei Zagorje le še iz dneva v dan, so včeraj opozorili tudi sindikati. Pojasnili so, da podjetja, ki imajo naročila in kakovostne blagovne znamke, države ne prosijo za nepovratna sredstva, potrebujejo pa likvidnost oziroma državno poroštvo za najem posojil. Skupaj naj bi potrebovala okoli šest milijonov evrov. Povprečna starost zaposlenih v omenjenih treh podjetjih se giblje od 45 do 50 let in malo verjetno je, da bi ob izgubi delovnega mesta našli novo.
Sestanki o Peku, katerega morebitni stečaj bi pomenil socialno bombo za Tržič, naj bi zadnje mesece potekali domala vsak dan, a odločitve ni. Zdaj je prekipelo tudi nadzornikom in pet od skupaj šestih članov nadzornega sveta, en član je namreč v tujini, je lastnikom in Gašparju Gašparju Mišiču, državnemu sekretarju v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek, včeraj poslalo odstopne izjave. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Peka Robert Ličen, odstopa ne razumejo kot priznanje krivde. Pojasnil je, da nadzorniki že od junija lani niso pripuščeni k odločanju, prav tako se nanje nihče ni obrnil zdaj, tudi pri sestankih ne sodelujejo. »Zato ne moremo več odgovorno odpravljati svoje nadzorstvene funkcije,« je dejal Ličen.
Tudi v Svei, ki ji je ministrstvo za gospodarstvo odobrilo likvidnostno posojilo, neuradno v višini 1,4 milijona evrov, so po včerajšnji seji vlade že drugi teden zapored zaman čakali še na zeleno luč vlade. Kot je po koncu seje vlade pojasnil vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za komuniciranje Boštjan Lajovic, vlada o poroštvih podjetjem »ni razpravljala«. Po naših neuradnih informacijah pa naj bi minister za gospodarstvo Stepišnik na včerajšnji seji vlade dejansko predlagal odobritev pomoči Svei, a naj bi prav minister Čufer preostale ministrske kolege prepričal o nasprotnem.
Minister obljublja nove sheme
Na ministrstvu za gospodarstvo sicer pojasnjujejo, da se vlada odloča za pomoč podjetjem, ki imajo kupce in naročnike ter večletne pogodbe, pomoč pa da je namenjena okrepitvi in razvoju podjetja ter ohranjanju znanja, kadrov in delovnih mest. »Država mora ukrepati, da prepreči večjo gospodarsko in družbeno škodo, ki bi nastala, če bi podjetje šlo v stečaj,« so nam včeraj pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Primeri navedenih podjetij sicer nakazujejo, da prav veliko somišljenikov v vladi očitno nimajo.
Ob tem pa na ministrstvu napovedujejo še različne sheme, in sicer za vse vrste podjetij – mikro, mala, srednje velika in velika. Da bi podjetja lažje prišla do posojil za obratna sredstva, tehnološki razvoj in sanacijo, želijo vzpostaviti finančni servis prek SID banke. »Ena shema, vredna do 150 milijonov evrov, bi bila namenjena mikro podjetjem. V drugi shemi, za katero bi namenili od 300 do 500 milijonov evrov, bi komercialne banke prek SID banke malim in srednje velikim podjetjem nudile kredite za obratna sredstva. V tretji shemi v višini do milijarde evrov, bi kredit lahko koristila velika podjetja. V četrti shemi pa bi prek državnih poroštev Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) komercialne banke pretvorile svoje kredite v lastniške deleže,« pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo.
Ob tem velja spomniti, da niti banke niti podjetja jamstvene sheme že pred tremi leti, sredi krize, niso povsem posvojili, saj je bilo povpraševanje znatno manjše od pričakovanj. Garancijska shema za velika podjetja je še večji polom, saj jo je zaradi ostrih pogojev uporabila zgolj peščica podjetij. »Tržno usmerjenih rešitev« za vzdržno prestrukturiranje prezadolženih podjetij, ki so sposobna uspešnega poslovanja, »ukrepov za povečanje zasebnih naložb, vključno s tujimi naložbami«, kar je Sloveniji ta teden predlagala tudi evropske komisija, zdaj ni na vidiku.
