Aktualni minister za notranje zadeve Gregor Virant leta 2010 po nobenem od takrat veljavnih predpisov ni bil upravičen do letalskih vozovnic Adrie Airways, ki jih je za potovanja do Frankfurta in Skopja v poslovnem razredu kupil z enormnim popustom.
To je razvidno iz internih dokumentov Adrie, ki smo jih pridobili v uredništvu, in resolucij Mednarodnega združenja za letalski promet (IATA). Iz njih nesporno izhaja, da Virant po nobenem od kriterijev ne bi smel imeti pravice do nakupa vozovnic iz prodajnega razreda R. Te so mu v vsaj dveh primerih omogočile letenje po zelo nizki ceni. Kot smo že poročali, je Virant za sedež v poslovnem razredu na povratnem letu do Skopja plačal le 150 evrov, kar je dvakrat ceneje od trenutne najnižje cene za ekonomski razred. Cenovno še ugodnejši je bil povratni let štirih članov družine Virant do Frankfurta: za sedeže v poslovnem razredu, ki bi jih v redni prodaji stali okoli 3000 evrov, je Gregor Virant plačal le 550 evrov.
Virantu višji popust kot partnerjem Adrie
Že v sredo so nam na Adrii pojasnili, da je prodajni razred R namenjen trem kategorijam vozovnic: brezplačnim vozovnicam za zaposlene, ki letijo v službene namene, vozovnicam po internem pravilniku in vozovnicam, ki se odobrijo v skladu z resolucijami IATA. Ker Virant nikoli ni bil zaposlen v Adrii, ta pa je prvi interni pravilnik, ki je urejal popuste, sprejela šele junija 2011, torej šele nekaj mesecev po spornih Virantovih letih, so edina možna pravna podlaga za njegove visoke popuste resolucije IATA. A tudi v njih ni mogoče najti kriterija, po katerem bi bil Virant upravičen do vozovnic v prodajnem razredu R. Te namreč med prejemniki cenejših vozovnic omenjajo le zaposlene pri tujih letalskih družbah, zaposlene v podjetjih iz letalske in turistične dejavnosti na službenih poteh, certificirane agente za prodajo vozovnic in uradnike IATA. Na kratko: osebe, ki so v poslovnem razmerju z Adrio.
Dodatne težave za Viranta pri tem predstavljata še dva podatka. Prvič, da je večina naštetih oseb (z izjemo zaposlenih v letalskih družbah in uradnikov IATA) po resolucijah upravičena »le« do največ 50-odstotnih popustov pri nakupu vozovnic. To posledično pomeni, da je bil Virant pri nakupu vozovnic za lete v Frankfurt in Skopje v resnici deležen celo višjega popusta kot na primer prodajni agenti Adrie. In drugič, da je Virant krepko ceneje v poslovnem razredu letel z družino, česar Adria ne omogoča zaposlenim v drugih podjetjih iz letalske in turistične dejavnosti.
»Spini« in obrambni manevri
To pa na glavo postavlja oba včerajšnja »spina«, na katerih bi lahko Virant gradil svojo obrambo. Prvega so že včeraj opoldne skušali sprožiti iz Adrie. Direktor njenega oddelka za korporativno komuniciranje Alen Mlekuž je namreč za Pop TV izjavil, da so bili do vozovnic iz razreda R poleg uslužbencev Adrie upravičene tudi druge osebe, ki jim to dovoljuje resolucija IATA. Pri tem so v Adrii pod pretvezo varovanja osebnih podatkov zamolčali, da gre zgolj za osebe iz letalske in turistične panoge. Iz tega je mogoče sklepati, da so želeli ustvariti vtis, da so te vozovnice na voljo tudi v redni prodaji, kjer pa jih dejansko ni mogoče kupiti. Na vprašanje, na podlagi katerih členov resolucij IATA je bil Virant upravičen do vozovnice s prodajnim razredom R, nam v Adrii včeraj niso želeli odgovoriti.
Drugi potencialni »spin«, ki bi lahko koristil Virantu, je, da je bil do popustov upravičen kot član kluba Adria Privilege, ki imetnikom častne zlate kartice tik pred poletom omogoča brezplačno prestopanje iz ekonomskega v poslovni razred. Toda tudi ta argument nikakor ne more pojasniti popustov, ki jih je na poti do Frankfurta in Skopja dobil Virant. Poleg tega, da si je Virant sedeže v poslovnem razredu zase oziroma za družino obakrat rezerviral že skoraj mesec dni prej, člani kluba Adria Privilege sploh niso upravičeni do nakupa vozovnic iz prodajnega razreda R. Ta tudi sicer, kot smo poročali že včeraj, ne omogoča zbiranja milj.
Virant trdi, da za popuste ni vedel
Virant se je tako včeraj pričakovano oprijel domala edine rešilne bilke – argumenta, da za popuste ni vedel. Če je še konec aprila zatrdil, da »se mu dogaja krivica« in da »bo, če se ugotovi, da je naredil kaj nezakonitega ali neetičnega, odstopil z vseh funkcij«, je včeraj zatrdil, da »na cene poletov v Adrii Airways nikoli ni vplival in da ni vedel, kaj pomeni oznaka R«.
A pri tem je težko verjeti, da Virant kot pogost potnik na Adriinih letih ob tem, ko je za lete v poslovnem razredu plačeval po 150 evrov za posamezno vozovnico, res ni vedel, da bi ga ta za pot v Frankfurt, kamor je z družino letel vsaj dvakrat, v redni prodaji stala najmanj 800 evrov. Sploh ob dejstvu, da so pri najmanj enem popustu, ki ga je dobila družina Virant (vozovnici njegove soproge Nane Brejc Virant za Frankfurt) jasni »prstni odtisi« nekdanjega predsednika uprave Adrie Tadeja Tufka. Ta ga je namreč po podatkih iz listinskih dokumentov Adrie kar osebno odobril, zaradi česar se je let Virantove soproge znašel na seznamu spornih vozovnic.
Kljub temu je Virant, ki je leta 2010 vodil Zbor za republiko, včeraj zatrdil, da je bil med letoma 2009 in 2011 profesor na fakulteti in da ni imel nobenega vpliva na Adrio. Na konkretno vprašanje, ali je vedel, da se je cena leta zanj razlikovala od tržne, je Virant včeraj novinarjem odgovoril s protivprašanjem: »Če imate vi zavarovalniškega agenta, pa vam zaračuna neko ceno za zavarovanje – ali veste, če je ponudba cenejša od sosedove?«
Na spornem seznamu tudi uslužbenec policije
Medtem ko predsednica vlade Alenka Bratušek ne želi odgovarjati na vprašanja, ali bo od Viranta zahtevala pojasnila, pa zgodba s spornimi letalskimi vozovnicami očitno dobiva novo nadaljevanje. Preiskovati so jo namreč začeli kriminalisti. Ti so po naših informacijah pod drobnogled vzeli potovanje komandirja policijske letališke postaje Brnik Jureta Lešnjaka v Pariz. Na kranjski policijski upravi so nam tako potrdili, da opravljajo notranjo preiskavo, v kateri ugotavljajo, ali je uslužbenec ravnal v skladu s predpisi. »Ko bo preiskava zaključena, vam bomo lahko posredovali več informacij,« so pojasnili.
Po naših podatkih so predmet notranje preiskave vozovnice, ki jih je Lešnjak pri Adrii kupil julija 2010. Te so se namreč znašle na končnem seznamu spornih letov, ki so ga za potrebe revizije pripravili uslužbenci Adrie. Ta razkriva, da Adria od vozovnic, ki naj bi jih prodala Lešnjaku, dejansko ni prejela niti evra, čeprav je povprečna cena posamezne vozovnice do Pariza skupaj z letališkimi taksami takrat znašala skoraj 251 evrov. Podatek, da Adria od vozovnic ni prejela niti evra, sicer (nujno) ne pomeni, da jih je Lešnjak prejel brezplačno, saj se nanaša le na prevoznino, ne pa na druge stroške leta. A poudariti velja, da je prodajo vozovnic osebno odobril Tufek, kot utemeljitev pa je v seznamu navedena le beseda »policija«.
Lešnjak bo tako v interni preiskavi moral med drugim dokazati, da ni kršil uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril. Ta določa, da javni uslužbenec ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem službe, ki so dražja od 62,59 evra. Četudi javni uslužbenec, ki je policist, v zvezi z opravljanjem dejavnosti prejme darilo višje vrednosti, ga mora po veljavnih predpisih zavrniti ali ga izročiti delodajalcu.
