Potem ko smo v Dnevniku razkrili, kdo so bili v minulih letih po naših podatkih upravičenci do ugodnejših letalskih vozovnic Adrie Airways, so vsi vpleteni očitke zanikali. Da je koristil ugodnejše letalske vozovnice, je sicer dan prej priznal nekdanji predsednik upravnega odbora Adrie Airways Maks Tajnikar. Vsi drugi, ki so sicer na istem seznamu kot Tajnikar, pa so informacije o koriščenju cenejših vozovnic zanikali. Dokazil, ki bi nesporno ovrgla naše podatke, niso posredovali.

V Dnevniku smo podatke o domnevno spornem podeljevanju letalskih vozovnic črpali iz listinskih dokumentov in ne na podlagi neuradnih ali poluradnih informacij. Seznami so nastali v Adrii Airways na podlagi podatkov oddelka za obračun vozovnic, nanj pa so uvrščeni zgolj tisti prejemniki ugodnejših vozovnic, za katere v Adrii niso mogli najti obrazložitve, zakaj so dobili ugodnejše vozovnice. Poleg številke letalske vozovnice so navedeni tudi priimki in imena potnikov, destinacije ter »višina prevoznine, ki jo je Adria Airways prejela na podlagi izdane letalske vozovnice s popustom«. Vse zbrane podatke, ki jih je pripravljala posebna delovna skupina šestih uslužbencev Adrie Airways, so po naših informacijah pregledali različni revizorji, kar so pred dnevi potrdili tudi v Adrii Airways. Kot smo že poročali, so v Adrii namreč potrdili, da iz interne revizije izhaja »obstoj utemeljenosti odškodninsko pravnih zahtevkov«, ker pa sumijo, da revizija ni zajela vseh dejstev, temveč zgolj obremenilna, bodo zadevo še enkrat sami raziskali.

Spraševali smo ga o spornih letih, dokazoval je druge

Nekdanji evropski poslanec Miha Brejc, sicer tast ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta, nam je v dokaz, da za povratno vozovnico iz Ljubljane v Bruselj julija leta 2010 skupaj s člani družine ni plačal 33,72 evra, kot izhaja iz dokumentov, ampak 150 evrov, po njegovih besedah posredoval spletno vozovnico. Naj omenimo, da je povprečna cena vozovnice v Bruselj takrat znašala več kot 400 evrov. Toda dokument, ki nam ga je posredoval, je dejansko ponudba Adrie Airways, v kateri pa je dejansko navedena cena 150 evrov. Iz opomb v ponudbi je medtem jasno razvidno, da je ceno odobril takratni direktor trženja Tomaž Kostanjšek. Ko smo Brejca opozorili, da je opomba na ponudbi dejansko dokaz, da je bil deležen odobritve cenejše vozovnice, nam je dejal, da on za to ni vedel, ker da je vse urejala hči, žena ministra Viranta, ki je vozovnice tudi plačala. Minister Virant nam je pozno zvečer tik pred zaključkom redakcije posredoval elektronsko vozovnico njegove žene za omenjeno pot v Bruselj, na kateri je navedeno, da je cena znašala 150 evrov. Zakaj je Adria prejela zgolj 33,72 evra, kot izhaja iz računalniškega seznama družbe, ni jasno.

Minister Virant je vse očitke ostro zavrnil. Posredoval nam je tudi elektronsko vozovnico iz Ljubljane v Skopje, kamor je potoval 7. oktobra 2010, za vozovnico pa je, kot izhaja iz elektronske vozovnice, tudi sam odštel 150 evrov. Povsem enako ceno so trije člani družine Virant nekaj dni kasneje plačali za let iz Ljubljane v Frankfurt, medtem ko je en član plačal 100 evrov. Navedeno prav tako izhaja iz elektronskih vozovnic, ki nam jih je posredoval Virant. Povsem enako ceno, 550 evrov, je štiričlanska družina Virantovih za let v Frankfurt plačala že januarja leta 2010. Navedeno je razvidno iz plačilnega naloga Adrii Airways, ki nam ga je posredoval Virant. Iz naših podatkov sicer izhaja, da je bil kot sporen zaznan zgolj januarski let Virantove soproge v Frankfurt, za katero naj bi Adria prejela 38,75 evra. Glede na dokumente, ki jih je posredoval Virant, so člani njegove družine očitno za vse navedene Adriine lete plačali 150 evrov.

Večine omenjenih letov, za katere nam je Virant sinoči posredoval podatke, sicer ni na seznamu spornih letov. Na tem je poleg Virantove poti v Skopje in nekaterih poti njegove soproge, namreč navedeno zgolj še potovanje vseh članov družine v Pariz. Virant je včeraj opoldne sicer dejal, da je Pariz obiskal z ženo, medtem ko iz podatkov Adrie izhaja, da sta bila na istem letu tudi njegova otroka. Dokumentov, ki bi izkazovali, koliko je Virant dejansko plačal za let v Pariz, nam minister včeraj zvečer do zaključka redakcije ni posredoval.

Virant: Imam občutek, da se mi dogaja krivica

Virant je včeraj novinarjem dejal, da je med leti 2009 in 2011 z Adrio letel okoli stokrat, nikoli pa ni zahteval niti pričakoval kakršnih koli privilegijev in ugodnosti. Zagotovil je, da ni dobil nobene karte zastonj. »Po mojem spominu nobena karta ni bila cenejša od 100 evrov. Točne podatke bom zbral v naslednjih dneh in vse, kar bo mogoče, bom dokumentiral,« je kasneje Dnevniku še enkrat pojasnil Virant in hkrati opozoril, da v letih, ko naj bi bil deležen ugodnosti, ni bil javni funkcionar. »Imam občutek, da se mi dogaja krivica,« je še povedal in zagotovil, da bi odstopil z vseh funkcij, če se ugotovi, da je naredil kaj nezakonitega ali neetičnega.

Ministra za notranje zadeve je sicer zanimalo, zakaj smo izpostavili njega, na kar smo mu pojasnili, da je v preteklosti večkrat poudarjal, da morajo za javne funkcionarje veljati visoka etična merila. Naj ob tem omenimo, da smo izpostavili vse politične funkcionarje, ki so se znašli na nazadnje prečiščenem seznamu dobitnikov letalskih vozovnic, za katere v Adrii Airways niso našli pojasnila, zakaj bi bili do vozovnic po teh cenah upravičeni.

Potovanje po ugodnejših cenah je včeraj zanikal tudi veleposlanik v Londonu Iztok Jarc, ki je po podatkih sistema Adrie Airways letel v Barcelono skupaj z družino v Pariz letel za 48,62 evra oziroma člani družine za 11,62 evra. »Z družino nikoli nisem letel z Adrio Airways v Pariz in nikoli nisem plačal letalske vozovnice po ceni 48 oziroma 11 evrov,« je zagotovil Jarc. »Tudi sicer sam nisem bil deležen domnevnih brezplačnih letov Adrie Airways,« je pojasnil in dodal, da so za lete na relaciji med Ljubljano in Londonom vseskozi v povprečju plačevali od 150 do 200 evrov, »kar med drugim občutno presega ponudbo nizkocenovnih letalskih prevoznikov na isti relaciji«.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec je zagotovil, da nikoli ni bil na Islandiji, kot smo včeraj navedli v Dnevniku. Pri podatkih o letih predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Rakovca smo dejansko napačno navedli destinacijo enega od letov, saj njegova družina po podatkih, s katerimi razpolagamo, ni potovala na islandsko letališče Siglufjordur (SIJ), ampak na sarajevsko letališče Butmir (SJJ). Napačno smo poročali tudi o letu Tajnikarja, saj ta ni letel v London (LGW), ampak Podgorico (TGD). Ostalih letov Rakovec podrobneje ni komentiral, je pa dejal, da tudi »podatki o drugih poteh ne držijo«. Dokazov za to za zdaj ni predložil.

Za povečavo kliknite na sliko.