Čeprav se slovensko gospodarstvo še nekaj časa ne bo pobralo od udarcev, ki sta mu jih zadali evropska kriza in neodzivnost vlade, je domača start up skupnost v letu 2013 dokazala, da ji tudi zahtevni gospodarski pogoji ne morejo preprečiti nadaljnjega razcveta. Slovenska zagonska podjetja ali tako imenovani start upi so v preteklem letu pokazali precej več od sposobnosti preživetja. Dokazali so, da so lahko konkurenčni tudi v svetovnem merilu.
Nagrade najboljše vabilo vlagateljem
Start up podjetje Layer Tomaža Štolfe, ki poenostavlja integracijo funkcij, kot so klic, klepet, sporočila, v mobilne aplikacije, je letos pometlo s konkurenco na enem najbolj uglednih tekmovanj TechCrunch Disrupt San Francisco in domov odneslo 50.000 dolarjev nagrade. Le nekaj tednov kasneje je Layerju uspelo pridobiti novo šest milijonov dolarjev vredno investicijo. Na kalifornijskem soncu je le nekaj mesecev prej na festivalu Launch v San Franciscu nagrado v kategoriji za najboljšo strojno opremo prejel slovenski start up – Cubesensors. Podjetje izkušenega poslovneža Aleša Špetiča se ukvarja z različnimi meritvami, kot so meritve kakovosti zraka, zračnega pritiska, temperature, hrupa in vlage v zaprtih prostorih. Cubesensors, ki ima proizvodne prostore v Sloveniji, bo prvo pošiljko kupcem dobavil letos pozimi.
Nabiranje nagrad slovenskih start upov pa se ni končalo v ZDA, temveč se je nadaljevalo tudi na tej strani luže. Zmagovalec evropskega tekmovanja EuroCloud Award 2013 je postal slovenski start up Esponce.com, ki razvija orodja za oblikovanje celovitih marketinški kampanj. Njihovo platformo uporabljajo marketinške agencije, ki so izvedle kampanje za blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Ikea in Mercedes ter tudi Adriatic Slovenica.
Zadnji letošnji nagrajenec med slovenskimi start upi je Fieldoo. Nekakšen LinkedIn za nogometaše, ki ima že več kot 100.000 uporabnikov, je bil na spletni strani VentureVillage pred nekaj dnevi izglasovan za najboljši start up leta 2013. Rezultat ne more biti presenečenje, saj nakazujejo izjemen potencial podjetja Filedoo že osnovne značilnosti nogometnega sveta. Nogomet igra 250 milijonov igralcev, celotna industrija pa je vredna več kot 20 milijard dolarjev na leto.
V šestih letih več kot 50 milijonov dolarjev vlaganj
Nič čudnega torej ni, da vlagatelji zaupajo slovenskim zagonskim podjetjem. Po oceni vlagatelja Jugoslava Petkovića in Andraža Torija ter Boštjana Špetiča iz Zemante, ki so že drugo leto delali pregled stanja zagonskih podjetij v Sloveniji, so od leta 2007 slovenska start up podjetja prejela že več kot 53 milijonov dolarjev investicijskih sredstev. Večina teh je prišla v obliki tveganega kapitala in iz tujine. Vse krepkeje raste obseg sredstev, ki jih uspejo slovenska podjetja pridobiti v pospeševalnikih. Letos je bilo teh za 310.000 dolarjev. Ob tem pa omenimo, da so se v največji svetovni pospeševalnik Wayra, ki je med 3500 prijavami izbral 20 start upov, uvrstili kar trije slovenski.
Vse pomembnejši vir financiranja postajajo portali za množično financiranje, kjer lahko uporabniki po lastni presoji in z lastnim denarjem podpirajo projekte. Na največjem tovrstnem portalu na svetu Kickstarter so slovenski start upi letos zbrali že skoraj dva milijona dolarjev. Flykly 701.000 dolarjev, Chipolo 293.000 dolarjev, RedPitaya 256.000 dolarjev, Lumu 244.000 dolarjev, Ondu 109.000 dolarjev in Musguard 45.000 dolarjev. To so le nekateri uspešnejši projekti Slovencev, ki so uspeli prepričati spletne uporabnike, da vložijo potreben denar za začetek ali nadaljevanje njihove poslovne poti.
Doma premalo podpore
Tudi v prihodnje lahko pričakujemo strmo rast obsega sredstev, ki jih bodo slovenski start upi zbrali v tujini ali na spletnih portalih za množično financiranje. Domači poskusi podpreti zagonska podjetja so se namreč v veliki meri izjalovili. Državno sponzorirani inkubatorji se sicer trudijo, a bi bili lahko učinki boljši, je v svojem blogu zapisal Aleš Špetič. Slovenija je ustanovila tudi šest družb tveganega kapitala, s katerimi je želela podpreti start up podjetja, a tudi te ne opravljajo svojega poslanstva, saj so investirale manj kot četrtino predvidenih sredstev. Polovica skladov je med tem že zaprla svoja vrata, izmed vseh pa je resnično aktiven le sklad RSG pod vodstvom Jureta Mikuža.
Država na tak način znova kaže mačehovski odnos do podjetništva. Pa četudi postajajo start up podjetja pomemben vir novih delovnih mest. V evidenci Petkovića, Torija in Špetiča zaposluje okoli 150 start upov 1400 ljudi. Obe številki pa naj bi bili po oceni poznavalcev vsaj še enkrat višji.
