Postopek prodaje Telekoma Slovenije, v katerem bo naprodaj tudi 62,5-odstotni delež v lasti države in ki bi lahko pomembno razbremenil že proračun za letošnje leto, se je z objavo vabila k oddaji izjave o interesu za nakup delnic našega nacionalnega operaterja tudi uradno začel.
Deutsche Telekom kot favorit, norveški Telenor, turški Turkcell, ruski Gazprom Telekom pa tudi številni finančni skladi lahko najkasneje do 23. aprila oddajo izjavo. Po tem bosta Slovenska odškodninska družba (Sod) kot prodajalec in Citigroup kot njegov svetovalec med prijavami izbrala kandidate, ki bodo prešli v naslednji krog in smeli oddati nezavezujočo in zatem še zavezujočo ponudbo za delnice Telekoma. Slednje naj bi se dogodilo poleti oziroma jeseni. Če bo prodajni postopek potekal v skladu s časovnico in brez večjih zapletov, bi lahko bil torej končan še letos.
Koliko si lahko država, paradržavna sklada Kad in Sod, Modra zavarovalnica in preostali, ki so se pridružili prodaji, obetajo za delnice, je zelo težko napovedati. Če se je pričakovana cena še avgusta 2012, ko se je tedanja vlada Janeza Janše pripravljala na privatizacijo Telekoma, tečaj delnice pa je znašal borih 60 evrov, gibala od 120 do 160 evrov, so apetiti do danes kljub padcu denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) vidno zrasli. Ponudbe za nakup večinskega deleža Telekoma se bodo gibale med 150 in 180 evri za delnico, je včeraj napovedal Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Alte, ki ima tudi sama za več milijonov evrov delnic Telekoma.
Tako bi lahko proračun od prodaje iztržil od 615 do 735 milijonov evrov, preostalih nekaj prodajalcev pa še dodatnih 128 do 153 milijonov evrov. Skupno bi torej prejeli med 743 in 888 milijoni evrov. Glede na to, da se tečaj Telekomove delnice že več mesecev giblje okoli vrednosti 130 evrov, je mogoče upravičeno pričakovati, da se bodo ob kasnejši objavi prevzemne ponudbe iz lastništva Telekoma poslovili tudi drugi pomembni delničarji. Celotna vrednost prevzemnega posla bi se s tem nevarno približala milijardi evrov ali pa jo morebiti celo presegla. To je svetlobna leta daleč od ponudb, ki jih je imela leta 2008 na mizi prva Janševa vlada. Takrat so jim ponujali 400 evrov za delnico, tako da bi država za 49 odstotkov delnic iztržila kar 1,3 milijarde evrov.
Čeprav je privatizacija Telekoma zaradi znanih javnofinančnih težav Slovenije skorajda gotova, velja opozoriti na nevarnosti, ki bi lahko negativno vplivale na izkupiček, podaljšale ali pa celo ogrozile prodajni postopek. Spomnimo, da je minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo iz vrst SD že predlagal, da bi Telekomu pred prodajo vzeli infrastrukturo in prodajali le blagovno znamko, nato pa je predlagal, naj od ponudnikov zahtevamo spoštovanje določenih zavez. Tako naj bi novemu lastniku zapovedali gradnjo širokopasovnega omrežja na podeželju, imenovanje državnega predstavnika v nadzorni svet Telekoma pa tudi zahtevo, naj se za Telekom potegujejo neposredno in ne prek manjših odvisnih družb. To bi lahko odvrnilo nemški Telekom, ki naj bi slovenski Telekom naskakoval tudi prek hrvaške hčere.
Določena tveganja za postopek privatizacije Telekoma predstavljajo predstavniki zaposlenih. Kot smo poročali, je pred dnevi prišlo do volitev v svet delavcev, pri čemer naj bi tako imenovana stara garda, ki jo sestavljajo dolgoletni Telekomovi kadri, izgubila prevlado. Zaradi tega naj bi dosedanja delavska direktorica Darja Senica odstopila od kandidature za nov mandat v upravi. Po neuradnih informacijah naj bi si odhajajoči člani sveta delavcev zavzemali za to, da bi novemu lastniku onemogočili zniževanje števila zaposlenih.
